Položnice za elektriko bodo višje, pa ne samo zaradi omrežnine
Če vlada ne bo podaljšala regulacije cen elektrike in če bo hkrati ponovno uvedla plačilo prispevka za OVE, bo končni račun za elektriko – ob predpostavki enakih cen pri trgovcih – februarja višji za približno 40 odstotkov.
V prihodnjih mesecih prihajajo tri spremembe, ki bodo vplivale na naše račune za elektriko: z oktobrom se spreminja način obračunavanja omrežnine, ki pomeni okoli četrtino končnega zneska na položnici.
S koncem leta pa potečeta še regulacija cen elektrike ter oprostitev plačevanja prispevka za obnovljive vire in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).
Bodo torej računi višji ali nižji? Pogledali smo, kaj in v katero smer se lahko spremeni ter kaj lahko pričakujemo.
1. Nov omrežninski sistem
Po dveh zamikih naj bi bili zdaj dobavitelji in energetika pripravljeni na spremembo sistema omrežnine, ki stopi v veljavo 1. oktobra. Spremembo bomo torej prvič občutili na novembrski položnici.
Na Agenciji RS za energijo pravijo, da bo celoletni strošek za povprečno gospodinjstvo nekoliko nižji, se bo pa spremenila mesečna razporeditev. Omrežnina, ki je bila zdaj vsak mesec enaka, bo po novem v zimskih mesecih višja, v poletnih pa (ob enaki porabi) nižja.
Novembra bi torej lahko bila postavka omrežnine višja, s tem pa tudi končni znesek na položnici.
Izračuni agencije kažejo, da bo značilni gospodinjski odjemalec s porabo okoli štiri tisoč kilovatnih ur (kWh) na letni ravni, ob nespremenjeni rabi omrežja, plačal 11,91 evra oziroma pet odstotkov manj omrežnine kot po starem sistemu.
Kot je prejšnji teden za STA dejala direktorica agencije za energijo Duška Godina, bo tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije (na primer med 7 in 9 tisoč kWh), nimajo pa sončne elektrarne, letni strošek za omrežnino nižji.
Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar pa je odvisno od njihovih porabnikov in navad. “Odjemalec, ki ima na primer toplotno črpalko in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačeval približno 200 evrov letno, torej približno 110 evrov več,” je za STA dejala Godina.
Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih, je še povedala.
Je pa agencija dosegla spremembo, da se lastnike sončnih elektrarn oprosti plačila prispevka za obnovljive vire energije, ki ga sicer plačujemo vsi odjemalci električne energije. S tem prihranijo med 80 in 90 evrov letno.
2. Regulacija cen elektrike se izteka
S koncem leta se izteče tudi ukrep regulacije cen elektrike za gospodinjske odjemalce. To je vlada uvedla septembra 2022, na vrhuncu energetske krize. Sprva je napovedovala, da bo veljala leto dni, aprila lani jo je podaljšala do konca lanskega leta.
Tik pred koncem leta pa je vlada regulacijo cen podaljšala do konca letošnjega leta, a z malo spremenjenim režimom; letos imamo regulirane 90 odstotkov porabe, za preostalo desetino pa plačujemo tržno ceno.
Regulirana enotna tarifa stane 9,8 centa za kilovatno uro (kWh), visoka tarifa 11,8 centa, nizka pa 8,2 centa za kWh (vse brez DDV). Cene za zadnjo desetino pa se pri večini trgovcev gibljejo med 15 in 20 centov. Največji, Gen-I, ki je praviloma med cenejšimi, zaračunava 15,3 centa za enotno, 16,3 centa za visoko in 14,5 centa za nizko tarifo (vse cene so brez DDV).
Ker so se cene na veleprodajnih trgih umirile, podaljšanje omejitve cen električne energije v tem trenutku ni predvideno.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Odgovor, kakšne bodo cene v prihodnjem letu, bo mogoče podati, ko bosta razrešeni dve neznanki.
Prva je, ali bo država podaljšala regulacijo. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra nakazujejo, da pogojev za to ni več: “Ker so se cene na veleprodajnih trgih umirile, podaljšanje omejitve cen električne energije v tem trenutku ni predvideno.” A tu povejmo, da so podobno govorili tudi lani v tem času, konec leta pa nato podaljšali regulacijo.
Druga neznanka pa je, ali bodo trgovci glede na to, da so borzne cene električne energije zadnje leto relativno ugodne, morda znižali cene. Namreč, letni zakup elektrike na madžarski borzi elektrike je v avgustu leta 2022, na vrhuncu energetske krize, res stal okoli 300 evrov za MWh, a večino leta je bila cena pod 200 evrov na MWh. Od januarja lani pa se je ves čas gibala pod 150 evrov za MWh. To pomeni, da je večino časa cena precej nižja kot trenutna redna cena na cenikih slovenskih trgovcev.
Tudi na ministrstvu so nam na vprašanje, kaj pričakujejo, najprej povedali, da so borzne cene nizke: “V letu 2024 so se cene za pasovno energijo za leto 2025 gibale okrog 100 evrov za MWh, v začetku leta je bila cena nekaj časa celo 75 evrov za MWh.”
Opozorili pa so, da je končna cena, po kateri prodaja trgovec, višja, ker vsebuje še druge elemente. “Cena pasovne energije se ne prevede neposredno v končno maloprodajno ceno, saj mora dobavitelj zakupiti tudi trapezno energijo, potem pa na kratkoročnih trgih nakupljeno količino prilagoditi dejanski predvideni porabi s posameznimi nakupi in prodajami.”
Dobavitelji cenike praviloma objavijo konec novembra ali decembra. V Gen-I, ki je tudi lastnik Elektro energije, so nam na vprašanje, kakšne bodo cene po 1. januarju, odgovorili le, da je določanje cene kompleksno, saj elektriko na borzah zakupujejo postopno, in da še ne morejo govoriti o cenah za prihodnje leto. Podobno so nam povedali na Petrolu, ki je tudi lastnik E3, dodali pa so, da so nakupi za dobavo v letu 2025 začeli že v letu 2022, ko so bile cene še “visoke in zelo volatilne”. Iz tega lahko razumemo, da (večjih) znižanj cene ne gre pričakovati.
Če predpostavimo, da vlada umakne regulacijo, cene pa ostanejo enake današnjim, bi se postavka električne energije na računu dvignila za okoli 50 odstotkov, končni račun pa za okoli 30 odstotkov.
3. Vrača se prispevek za OVE
Do 31. decembra letos velja tudi ukrep, s katerim je vlada gospodinjstva oprostila plačevanja prispevka za obnovljive vire in v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).
Če ukrepa ne bo podaljšala, bodo trgovci znova začeli zaračunavati prispevek, ki mesečno stane okoli sedem evrov z DDV.
Če vlada ne bo podaljšala regulacije cen elektrike in če bo hkrati ponovno uvedla plačilo prispevka za OVE, bo končni račun za elektriko – ob predpostavki, da cene pri trgovcih ostanejo enake – februarja višji za približno 40 odstotkov.
