Po avtocesti ne bo šlo, do tisoč ton težek tovor za JEK2 bi vozili po kačjih ridah

Vlada je februarja letos izdala sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za projekt drugega bloka krške nuklearke (JEK2), ki je med drugim namenjen določitvi, kje in na kakšen način se načrtuje umestitev projekta v prostor.

To je intenziviralo aktivnosti na projektu, pravi novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak, ki je nasledil Nado Drobne Popović in je včeraj razširil vodstveno ekipo; prej poslovni direktor Bruno Glaser se je preselil na položaj tehničnega direktorja, novi poslovni direktor energetske družbe pa je postal Aleksander Zupančič.

Predstavniki Gen energije so danes predstavili rezultate dveh študij, vezanih na projekt JEK2. Prva je iskala odgovor na vprašanje, katera je optimalna pot za prevoz velikih komponent za novi blok jedrske elektrarne do Krškega. Druga pa, katero tehnologijo hlajenja izbrati.

Po avtocesti ne bi šlo

Transportna študija ni bila izvedena prvič. Kot je povedal Aleš Jamšek, vodilni inženir v službi inženiringa, je bila presoja možnosti prevoza ključnih komponent že izvedena leta 2009 in leta 2022, zdaj pa so jo posodobili, ker so od dobaviteljev (v igri sta francoski EDF in ameriški Westinghouse) dobili vrsto podatkov o dimenzijah komponent elektrarne.

Ti kažejo, da bi največje komponente v dolžino merile do 44,5 metra, v višino in širino pa do 10 metrov. Poseben izziv za cestno infrastrukturo po državi pa bo masna obremenitev, ki bo dosegla vse do 980 ton, je povedal Jamšek. Tolikšna je namreč masa najtežje komponente, vključno s transportnimi vozički in vlečno-potisnimi vozili.

Avtorji študije so analizirali osem različnih tras; dve iz Luke Koper do Krškega – eno po avtocesti, drugo po drugih cestah –, poleg tega pa še prevoze iz Trsta, rečne luke v Budimpešti, z Reke, iz Vukovarja, iz Linza in iz Bratislave.

Prevoz po avtocesti od Kopra do Krškega, ki se zdi najboljša rešitev, ni mogoč zaradi prenizkih nadvozov in predorov ter premajhne nosilnosti viaduktov. Na koncu so avtorji kot optimalno predlagali 274 kilometrov dolgo pot od Luke Koper in nato po državnih oziroma regionalnih cestah (torej čez Črni Kal, Postojno, Vrhniko, Ljubljani, proti Domžalam, čez Trojane Celje) do Krškega.

Kot je dejal Jamšek, bi prevozi po tej trasi terjali vlaganja v cestno infrastrukturo. Po navedbah v študiji bi morali med drugim predelati kačje ride, zavit odsek med Planino in Postojno, nadgraditi tri železniška križišča in štiri avtocestne nadvoze, urediti obvoz Celja.

Glede na časovnico projekta JEK2 bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028.

Za hlajenje predlagajo 200-metrski stolp

Glaser je predstavil tudi rezultate študije izvedljivosti hlajenja JEK2. Kot je dejal, se je pomembnost tega vprašanja pokazala letos poleti, ko so morale elektrarne, ki so hlajene z vodo iz reke – tudi NEK –, zaradi povišanih temperatur vode in tveganj prekoračitve okoljskih omejitev zmanjševati moč.

“Večina elektrarn, ki se hladijo s hladilnimi stolpi, je lahko obratovala nemoteno,” je dejal.

Po njegovih besedah je potencial reke Save izkoriščen. “NEK s svojim načinom hlajenja praktično izkoristi vso kapaciteto hlajenja in mi ne smemo dodatno zvišati temperature reke Save, zato moramo uporabiti hladilni stolp, ki bo omogočal sočasno obratovanje dveh elektrarn.”

Obravnavali so štiri tehnologije hladilnih stolpov: stolp na naravni vlek, dve izvedbi s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom ter mehanske hladilne celice z induciranim vlekom.

Študija je pokazala, da je najprimernejša možnost hladilni stolp na naravni vlek. V primeru izbire te tehnologije bi v Krškem postavili med 193 in 198 metrov visok stolp, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Prednost takega stolpa je, da zasede malo površine, porabi malo električne energije in ima nizke stroške vzdrževanja, je dejal Glaser. Je pa zaradi višine stolpa tu največji vizualni vpliv. Kot alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške.

V prvih odzivih na sklep o DPN v začetku tega leta je občina Krško med drugim poudarjala, da načrtovani hladilni stolp za občino ni sprejemljiv, okoliške prebivalce naj bi motila višina stolpa in hrup. Generalni direktor Vizjak je danes na naše vprašanje, ali lahko to nasprotovanje vpliva na odločitev o tehnologiji hlajenja, dejal, da visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini nuklearke, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje.

Kot je dejal, bo v prihodnosti izvedena tudi študija hrupa, ki bi lahko okrepila podporo stolpu na naravni vlek, saj bi za ostale tehnologije potrebovali ventilatorje, ki pa so glasni. Glaser je dejal, da bo tehnološka rešitev za hlajenje izbrana v okviru študije variant, ki je po časovnici predvidena prihodnje leto.