Parlamentarni odbor priporočil izdelavo revizije porabe Golobove vlade

Odbor DZ za finance je na zahtevo poslancev vladnih strank in Resnice danes opravil več kot šesturno razpravo o javnih financah v času prejšnje vlade Roberta Goloba, poroča STA.

Odbor je vladi Janeza Janše priporočil, naj v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja Golobove vlade v času opravljanja tekočih poslov in v njenem zadnjem letu. Do konca leta naj preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.

Ni pa potrdil predloga, da bi računskemu sodišču priporočil, naj v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja Janševe vlade v času opravljanja tekočih poslov v letu 2022 in v njenem zadnjem letu, torej v letu 2021.

Franc Breznik iz SDS je v imenu predlagatelja seje predstavil številne podatke in primerjave o stanju proračunskega in javnofinančnega primanjkljaja, dolga in gospodarske rasti. Mandat Golobove vlade je po mnenju koalicije in Resnice zaznamovalo pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnih sredstev in neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja. “Govorimo o štirih letih zamujenih priložnosti,” je povedal Breznik.

V opoziciji so bili do takšnih ocen kritični in so sedanji vladi očitali, da je ob sestopu z oblasti pred štirimi leti pustila še bolj navrtane javne finance. Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič iz Svobode je povedal, da so pred letošnjimi volitvami začeli iskati rezerve, da bi manko čim bolj zmanjšali, s čimer da so pokazali odgovorno ravnanje, njegove besede povzema STA.

Šteblaj: Privarčevati bi bilo treba še 500 milijonov evrov

Državna sekretarka v ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je ob prevelikem primanjkljaju problematizirala dejstvo, da je rast očiščenih odhodkov sektorja država letos presegla zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta, in sicer za kar 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej več na dopustno mejo pri 0,6 odstotka BDP.

“Letos bi bilo treba privarčevati dodatnih 500 milijonov evrov,” je ocenila. Podatki za konsolidirano bilanco javnega financiranja od januarja do maja pa kaže, da je primanjkljaj znašal 930 milijonov evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za skoraj 300 milijonov evrov, je navedla.

Po njenih besedah so precej zaskrbljujoči stroški dela v javnem sektorju in dinamika črpanja evropskih sredstev. Pri prvem niso problematični le učinki reforme, temveč nekritična uporaba instrumentov za dodatno stimulacijo in možnost uvrstitve javnih uslužbencev v pet do deset razredov višje. Močno se je pospešilo napredovanje, spregledan je bil pogoj izobrazbe, dodatno se je zaposlovalo, je naštela. “Konkretnih podatkov o učinkih posameznih elementov še nimamo, jih pa zbiramo.”

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je članom odbora povedal, da fiskalni svet ne presoja politične odgovornosti, temveč ocenjuje skladnost politike s pravili, realističnost načrtovanja in tveganja. Stanje javnih financ po njegovem ni dramatično, bo pa treba izvesti ukrepe. Na finančnem ministrstvu po besedah Šteblaj že snujejo predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Boštjančič opozoril na učinke interventnega zakona

Seja je minila v znamenju nizanja posameznih številk in ugotovitev različnih institucij glede uvrstitev Slovenije na različnih lestvicah. Glede črpanja evropskih sredstev je opozicija zatrjevala, da se ta dinamika pospeši v zadnjih letih posamezne finančne perspektive, glede izvajanja načrta za okrevanje in odpornost pa je koalicijo opozorila na možnost težav, če bo začela veljati ukrepi na področju pokojnin, ki jih napoveduje, navaja STA.

Boštjančiča je zanimalo, kaj bo vlada naredila, da bo izboljšala kazalnike in stanje javnih financ. “Še preden, je vlada začela delati, je koalicija sprejela interventni zakon, ki bo primanjkljaj dvignil za približno en odstotek BDP. Verjamem, da je priročno danes in naslednje mesece, morda leta s prstom kazati na prejšnjo vlado,” je ocenil.

Alenka Bratušek iz Svobode je spomnila na 1. junij 2022, ko je potekala primopredaja med Janševo in Golobovo vlado, na ministrstvu za infrastrukturo, katerega vodstvo je nato prevzela sama, pa so ta dan podpisali 800-milijonsko pogodbo za koncesije za vzdrževanje državnih cest. Spomnila je na obdobje epidemije covida-19 in na sporne stvari, ki so se dogajale pod Janševo vlado.

V SDS menijo, da bo zakon poskrbel za blaginjo

Boštjančiča je zanimalo, kakšen bo finančni izpad po dinamičnem modelu zaradi interventnega zakona vladnih strank in Resnice, za katerega opozicija predlaga referendum. Šteblaj je povedala, da je milijarda evrov, ki se jo omenja, izračunana na podlagi statičnega modela in da gre za znesek za predvideno obdobje štiri let. Luka Simonič iz SDS je dodal, da s tem zakonom izpolnjujejo obljubo, ki so jo dali mladim. “Moramo razbremeniti delo in zajeziti beg možganov,” je dejal. Tudi Jana Gržinič iz SDS je ocenila, da bo zakon poskrbel za blaginjo ljudi.

Darko Ratajc iz SD je razpravo označil za politikantsko. Tomaž Lisec iz SDS je prejšnji vladi očital, da je razsipavala z denarjem celoten mandat. Med drugim je omenil uvedbo 20 ministrstev, medtem pa je Andreja Klemenca iz Svobode zanimalo, ali je vlada naredila izračun stroškov predvidenih selitev nekaterih ministrstev iz Ljubljane.

Po kritikah uvedbe zimskega regresa koalicijskih poslancev, jim je Bratušek predlagala, naj ga ukinejo. Če menite, da so plače in pokojnine previsoke, jih znižajte, je dejala. “Tudi z novim interventnim zakonom lahko porežete vse, kar mislite, da je naša vlada dala preveč. Imate le težavo, ker ste obljubljali 13. pokojnino in višje plače,” je delala in dodala, da bodo ob rebalansu ugotovili, kako bo nova vlada implementirala interventni zakon, ne dvigovala davkov in pravic, zagotovila dodatnih 300 milijonov evrov za vojsko ter znižala primanjkljaj in dolg, še piše STA.