Pozivajo k zajezitvi bolniških: Izkoriščanje je postalo normalno
Zaradi bolniškega staleža na delovnem mestu vsak dan manjka več kot 56 tisoč zaposlenih, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjih 10 letih nekajkrat povečali, navaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo na obseg bolniških odsotnosti, ki se iz leta v leto povečuje in po oceni zbornice gospodarstvu povzroča ogromne težave. Kot poudarjajo, stroka absentizma ne problematizira, gospodarstvo pa zaradi tega izgubi nekaj nad 18 milijonov delovnih dni na leto, piše STA.
Kot so sporočili iz OZS, so o tematiki bolniških odsotnosti na seji v torek razpravljali člani upravnega odbora.
Ob tem so opozorili, da se Slovenija po statističnih podatkih uvršča v vrh držav EU glede na delež bolniških odsotnosti. “Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnih dni na zaposlenega na leto, stroški nadomestil za bolniško odsotnost pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali,” so nanizali podatke.
O naraščajočih izdatkih za bolniške je v začetku leta pisal N1 in pri tem navedel, da so izdatki ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, leta 2013 znašali slabih 225 milijonov evrov, leta 2017 že slabih 315 milijonov, nato pa so med epidemijo eksplodirali. Leta 2020 je ZZZS za ta namen porabil 444 milijonov evrov, leta 2021 skoraj 498 milijonov, leta 2022 pa rekordnih 689 milijonov. Pri tem je pomembno povedati, da med epidemijo ZZZS ni kril le bolniških odsotnosti, ampak tudi izolacije.
Cvar: Zavod bi lahko breme prevzel prej
Obrtniki in podjetniki to povečanje še posebej občutijo zadnje obdobje, ko so nadomestila v času bolniškega staleža zaposlenega breme delodajalca 30 delovnih dni, preden jih nato prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), navaja STA.
Da je obseg bolniških odsotnosti nekaj, o čemer je treba spregovoriti in najti rešitve, da se trend naraščanja zajezi, pa je na seji poudaril predsednik OZS Blaž Cvar.
“Več kot 18 milijonov izgubljenih delovnih dni na leto je za slovensko gospodarstvo preveč. Prepričani smo, da bi bilo stanje precej boljše, če bi breme nadomestil zavod prevzel po 20 dneh bolniške odsotnosti,” je izpostavil Cvar.
Lamperger: Zdravstveni sistem je odpovedal
Generalni direktor OZS Danijel Lamperger pa je po pisanju STA opozoril, da se s problemom absentizma v Sloveniji sistemsko ne ukvarjamo. “Morali si bomo priznati, da je zdravstveni podsistem na področju bolniških odsotnosti razpadel. Zgodovinsko imamo največ odsotnosti z dela, ljudje najlažje pridejo do bolniške in to tudi izkoriščajo. Absentizem je treba izkoreniniti oziroma vsaj zajeziti, saj je postalo že normalno, da si delavec kakšnih pet vikendov na leto podaljša z enim telefonskim klicem do zdravnika,” je navedel.
Da so bolniške odsotnosti zaposlenih ena od finančno najbolj obremenjujočih postavk, pa je posvaril tudi član upravnega odbora Bogdan Oblak in pozval k nujnosti skrajšanja obdobja, ko je bolniško nadomestilo breme delodajalca.
Člani upravnega odbora OZS so se v razpravi dotaknili tudi objave lestvice konkurenčnosti IMD, na kateri je Slovenija ohranila 46. mesto. Izrazili so obžalovanje, da Slovenija ni zmogla primernih aktivnosti in ukrepov, da bi ji uspel odboj od dna. Ob tem so ocenili, da bi bil rezultat lahko veliko boljši, če bi se vlada bolj odzivala na zbornične predloge in pripombe, njihove navedbe še povzema STA.
