Negotovost na Bližnjem vzhodu znova dvignila ceno nafte
Cene nafte so se po krepkem znižanju minuli teden na krilih optimizma glede ureditve razmer na Bližnjem vzhodu danes spet obrnile navzgor.
Vnovična zaostritev razmer v Hormuški ožini in negotovost glede nadaljnjega poteka vojne v regiji tako spet dražita ta energent.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 89 dolarjev, kar je 5,15 dolarja oz. okoli šest odstotkov več kot ob koncu trgovanja v petek. Ob 12. uri je cena padla na 87,56 dolarja.
Junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent se dražijo za okoli 5,6 odstotka oz. 5,07 dolarja in so pri 95,45 dolarja za sod. Ob 12. uri se je cena spustilal na 95,05 dolarja.
Ker pa očitno upanje na trajnejšo ureditev razmer v regiji še ostaja, dinamika rasti cen za zdaj zaostaja za dinamiko padcev v minulem tednu.
Iran je znova uvedel dejansko zaprtje Hormuške ožine, čeprav podatki družbe Kpler kažejo, da je v soboto skozi to ozko pomorsko pot plulo več kot 20 plovil, ki so prevažala naftne derivate, kovine, plin in gnojila – največ po 1. marcu.
Evropske borze v nov teden s padci
Indeksi na evropskih borzah so v nov teden vstopili s padci. Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 9.45 na 1,30 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v petek.
Frankfurtski indeks DAX se znižuje po 1,23-odstotni, londonski FTSE 100 pa po 0,53-odstotni stopnji. Pariški CAC 40 se giblje 1,13 odstotka pod petkovo zaključno vrednostjo.
Tudi vrednost evra nekoliko izgublja. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 9.45 za en evro odšteti 1,1759 dolarja, kar je 0,13 odstotka manj kot v petek.
Večina azijskih borznih indeksov je danes beležila rast. Tokijski Nikkei 225 je pridobil 0,60 odstotka, šanghajski SSE Composite 0,76 odstotka, hongkonški Hang Seng 0,82 odstotka, seulski Kospi pa 0,44 odstotka. Singapurski STI je beležil 0,11-odstotno rast.
Premirje naj bi bilo pod vprašajem
Premirje v vojni z Iranom, ki naj bi trajalo do torka, je pod vprašajem, po tem, ko so ZDA zasegle iransko tovorno ladjo, vrhovno vojaško poveljstvo v Teheranu pa je priseglo povračilne ukrepe.
“Naslovi v medijih so slabi; kaže, da prihaja do nesoglasij, kar je povzročilo nekoliko novo zaostritev,” je dejal Damien Boey in analitične družbe Wilson Asset Management v Sydneyju, poroča Reuters.
