Napovedi so se uresničile, ECB pocenila denar
V skladu s pričakovanji analitikov je ECB znižala obrestne mere, in sicer za 25 bazičnih točk.
Evropska centralna banka (ECB) je na današnjem zasedanju znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk.
Tako je glavna obrestna mera refinanciranja zdaj pri 4,25 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pri 4,5 odstotka, obrestna mera mejnega depozita pa se je znižala na 3,75 odstotka.
Gre za prvo znižanje po septembru 2019, medtem ko se v ameriški centralni banki Fed za znižanje še niso odločili.
Na kaj vpliva znižanje obrestnih mer, si lahko preberete v članku ECB naj bi prvič po petih letih znižala obrestne mere: kaj to pomeni za vaš žep.
Koliko rezov še letos?
Kot je znano, je bila razlog za višanje obrestnih mer visoka inflacija. Rast cen v evrskem območju je bila najvišja oktobra 2022, ko je dosegla 10,6 odstotka. Do maja letos se je letna rast cen spustila na 2,6 odstotka, v Sloveniji na 2,5 odstotka.
Zdaj je glavno vprašanje dinamika nadaljnjega zniževanja obrestnih mer. To bo odvisno od gibanja inflacije, ki je še vedno nad ciljnima dvema odstotkoma, in gospodarske rasti, ki jo cenitev denarja spodbuja.
Iz ECB so sporočili, da se bodo glede nadaljnjih potez odločali na podlagi podatkov in gibanja osnovne inflacije, ki so jo odločeni. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so odločeni zagotoviti, da se inflacija vrne na ciljna dva odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je med drugim poudarila, da sta časovnica in dinamika nadaljnjega rahljanja denarne politike "zelo negotovi".
ECB je hkrati navzgor popravila ocene inflacije. Napoved letošnje povprečne inflacije dviguje z 2,3 na 2,5 odstotka, za prihodnje leto pa z dveh na 2,2 odstotka. Leta 2026 naj bi se umirila na 1,9 odstotka.
Gospodarska rast v evrskem območju bo po napovedih letos znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto 1,4 odstotka, v letu 2026 pa 1,6 odstotka.
Analitiki za letos napovedujejo dve do tri znižanja obrestnih mer evropskih centralnih bančnikov.
Kanadčani in Švicarji že znižali
Včeraj je ključno obrestno mero za valutno območje kanadskega dolarja znižala kanadska centralna banka, in sicer s pet odstotkov na 4,75 odstotka.
Že marca se je, nekoliko presenetljivo, za znižanje ključne obrestne mere z 1,75 odstotka na 1,5 odstotka odločila švicarska centralna banka SNB.
