Lani nižji primanjkljaj v javnih blagajnah, koliko je znašal

Prihodki konsolidirane bilance štirih javnofinančnih blagajn so lani dosegli nekaj nad 27,91 milijarde evrov oz. 11,5 odstotka več kot v letu 2023. Odhodki so se medtem zvišali za 5,7 odstotka na 28,87 milijarde evrov. Skupni primanjkljaj javnofinančnih blagajn je dosegel 951 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka BDP, poroča STA.

Primanjkljaj je bil tako za 1,32 milijarde evrov nižji kot predlani, kažejo predhodni podatki ministrstva za finance za leto 2024 po metodologiji denarnega toka.

Prihodki državnega proračuna so po preliminarnih podatkih v letu 2024 znašali 14,60 milijarde evrov oz. 12,1 odstotka več kot leta 2023. Odhodki so se medtem zvišali za 0,3 odstotka in so dosegli skoraj 15,40 milijarde evrov.

Že v začetku meseca so na ministrstvu za finance v prvi objavi o lanski proračunski realizaciji izpostavili, da so bili prihodki za 600 milijonov evrov oz. nekaj več kot štiri odstotke višji od načrtov, odhodki pa za 800 milijonov evrov oz. skoraj pet odstotkov nižji od načrtovanih.

Nižji primanjkljaj v državnem proračunu

Davčni prihodki so bili z 12,12 milijarde evrov za 10,8 odstotka višji kot predlani, nedavčni pa z nekaj več kot 1,24 milijarde evrov za 70,9 odstotka višji. Prejeta sredstva EU so bila z 1,04 milijarde evrov za 4,5 odstotka nižja.

Na odhodkovni strani so bili tekoči odhodki s 4,99 milijarde evrov višji za 14,6 odstotka, tekoči transferji pa z nekaj več kot 8,26 milijarde evrov za 1,8 odstotka višji. Investicijski odhodki in transferji so bili z 1,50 milijarde evrov za 31,8 odstotka manjši od investicijsko rekordnega leta 2023.

Lanski primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 795 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je okoli 1,5 milijarde evrov manj kot v letu 2023. V proračunu, sprejetem novembra 2023, je bil primanjkljaj predviden pri 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.

Primanjkljaj občin dobrih 200 milijonov evrov

Prihodki občin so lani dosegli tri milijarde evrov. Največji delež v teh so predstavljali davki na dohodek in dobiček (50,8 odstotka), ki so jim sledili transferni prihodki (14,8 odstotka) ter prihodki od udeležbe na dobičku (9,8 odstotka).

Skupni odhodki so znašali 3,24 milijarde evrov, od tega je bilo 35,6 odstotka investicijskih odhodkov in 18 odstotkov odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Gibanje izdatkov v letu 2024 po pojasnilih finančnega ministrstva ni neposredno primerljivo z letom 2023 zaradi obsežnih predlanskih predplačil za ukrepe za odpravo posledic katastrofalne ujme, ki so jih občine v letu 2024 tudi realizirale.

To je vplivalo tudi na izkazan primanjkljaj občin v letu 2024, ki je dosegel 236 milijonov evrov.

Država iz proračuna namenila več za pokojnine

Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2024 povečali za 10,5 odstotka in dosegli 7,85 milijarde evrov. K rasti prihodkov so po pojasnilih ministrstva prispevala tako višja vplačila socialnih prispevkov (za sedem odstotkov) kot tudi višji transferji iz državnega proračuna, ki so se v primerjavi z letom 2023 povečali za 28 odstotkov na nekaj nad 1,44 milijarde evrov.

Dodatna obveznost proračuna je bila za skoraj 40 milijonov evrov višja od finančnega načrta zavoda za to leto, k čemur je prispevala za več kot eno odstotno točko višja realizirana rast pokojnin od prvotno načrtovane.

Zdravstvena blagajna s presežkom

Po preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lani zabeležil 23,5-odstotno rast prihodkov na 5,33 milijarde evrov in 19,6-odstotno rast odhodkov na 5,25 milijarde evrov.

Zdravstvena blagajna je leto 2024 po predhodnih podatkih zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 79 milijonov evrov, k čemur so med drugim prispevala tudi dodatna proračunska sredstva v višini 345 milijonov evrov; od teh je bilo 280 milijonov evrov namenjenih za stabilizacijo zdravstva. Glede na finančni načrt 2024 so bili odhodki nižji za 88 milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki v okviru načrtovanih, so strnili na ministrstvu.

V tokratni publikaciji Javnofinančna gibanja je ministrstvo predstavilo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2024 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države. Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer 37,6 odstotka vseh, sledijo izdatki za zdravstvo (17,2 odstotka). V primerjavi z letom prej je bil delež omenjenih dveh kategorij izdatkov za dve odstotni točki višji.

Delovanju javne uprave je bilo namenjenih 12 odstotkov. Sledijo izdatki za izobraževanje z 11,2-odstotnim ter izdatki za ekonomske dejavnosti z 10-odstotnim deležem, še piše STA.