Kmalu vizumi za digitalne nomade tudi pri nas. Kdo jih lahko dobi

V okviru zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih, ki je bil sprejet aprila letos, bo od 21. novembra 2025 tudi Slovenija izdajala dovoljenja za začasno prebivanje oziroma tako imenovane vizume za digitalne nomade.

Kdo so digitalni nomadi

Z izrazom digitalni nomadi se opisujejo posamezniki, ki pri svojem delu niso odvisni od lokacije. Za opravljanje dela uporabljajo telekomunikacijsko tehnologijo, potrebujejo pa ugodno podporno okolje, ki jim omogoča delo na daljavo za daljše obdobje. Namesto osmih ur v pisarni so izbrali delo na daljavo, kjer si lokacijo dela ter delovni in prosti čas izbirajo sami. 

Običajno gre za mlade iz sektorjev informacijske tehnologije, komunikacij, oblikovanja, ki si za začasno lokacijo izberejo države, kjer je življenje cenejše.

“Digitalno nomadstvo je postalo bolj množično po letu 2000 zaradi razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in boljše infrastrukture za delo na daljavo tudi v manj razvitih državah. Tako so lahko digitalni nomadi začeli potovati po svetu in izbirati lokacije, ki so privlačne – na primer zaradi vremena, nižjih stroškov bivanja ali kakovosti življenja glede na posameznikove želje in potrebe,” je pred časom za Forbes Slovenija opisala profesorica za management na ljubljanski ekonomski fakulteti Nada Zupan. 

K porastu trenda v zadnjih letih je pripomogla tudi pandemija covida-19, ki je pokazala, da je delo na daljavo lahko prav tako učinkovito.

Kdo lahko pridobi vizum

Kot določa zakon, je več pogojev, da se tujcu lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada.

Prvi pogoj je, da ni državljan EU ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in dela za delodajalca s sedežem zunaj Slovenije ali kot samozaposlen, ki dela za stranke zunaj naše države.

Pogoja sta tudi potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Sloveniji, in ustrezno zdravstveno zavarovanje.

Pomemben pogoj je tudi, da ima zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, mesečno najmanj v višini dvakratnika slovenske povprečne mesečne neto plače, nazadnje objavljene v uradnem listu. Znesek tako še ni določen, zadnji podatek je sicer za april, ko je povprečna neto plača pri nas znašala 1.600,77 evra.

Tujec mora prošnjo vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Slovenije v tujini.

Vizum se izda za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, vendar ne dlje kot za eno leto. Tega ni mogoče podaljšati, lahko pa posameznik za vizum ponovno zaprosi po šestih mesecih od poteka veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada.

Pridružijo se jim lahko tudi družinski člani, vendar ne bodo smeli delati za podjetja s sedežem v Sloveniji.

Prednosti in slabosti za podjetje

Z vidika podjetja so prednosti in slabosti po besedah Zupan podobne, kot so sicer pri delu na daljavo. “Podjetje, ki omogoča digitalno nomadstvo, ima dostop do širšega bazena talentov, bolj fleksibilno delovno silo in lahko prihrani pri stroških pisarn. Vendar pa je sodelovanje z nomadi težje, sploh če je potrebnega veliko timskega dela, težje je ohranjati tudi organizacijsko kulturo,” je pred časom povedala za Forbes Slovenija.

Izraz digitalni nomadi sta v istoimenski knjigi prva uporabila avtorja Tsugio Makimoto in David Manners leta 1997. Digitalne nomade sta opisala kot geografsko neodvisne strokovnjake, ki potujejo po svetu in delajo na daleč.

Zakaj Slovenija vabi digitalne nomade

Spodbujanje prihoda digitalnih nomadov je sicer opredeljeno tudi v dveh strategijah.

Kot so zapisali v strategiji Digitalna Slovenija 2030, je treba “poenostaviti in pohitriti postopke za zaposlovanje visoko kvalificiranih strokovnjakov iz tujine, ki imajo potrebna znanja in veščine izključno na področjih, na katerih je povpraševanje na trgu. Vzpostavitev vizuma za talente bo spodbudila pozitivne migracije talentov v Slovenijo za delo v slovenskih podjetjih, vzpostavitev vizuma za digitalne nomade pa bo kadrom na področju IKT omogočala, da v Sloveniji preživijo neko obdobje, v katerem lahko gospodarstvo in javni organi (na primer SPIRIT) izvedejo številne aktivnosti za promocijo slovenskih podjetij in njihovih priložnosti.”

V strategiji slovenskega turizma 2022–2028 pa prepoznavajo njihov potencial kot nov segment.

Tudi mediji navajajo več prednosti Slovenije za digitalne nomade, med njimi so naravne lepote od Alp in jezer do Jadranskega morja, varnost, čistoča, sprejemljive cene v trgovinah in restavracijah, ugodni pogoji bivanja, bogata kulturna dediščina in drugo.

Hrvati podaljšali možnost bivanja

Slovenija se tako pridružuje državam, ki nudijo vizume za digitalne nomade. Med njimi je sosednja Hrvaška, ki jih je uvedla januarja 2021. Po podatkih Visa Digital Nomad je Hrvaška lani izdala več kot 3.700 tovrstnih vizumov, kar je 45 odstotkov več kot leto prej.

Pri sosedih so letos podaljšali možnost bivanja z 12 na 18 mesecev. Poznavalci menijo, da bi to utegnilo povečati zanimanje in bi lahko letos izdali še 30–35 odstotkov več vizumov kot lani.

Dejavniki, ki države naredijo privlačne za digitalne nomade, so mnogi, med njimi so pogoji bivanja, vstopa in dela v državi, cene življenjskih potrebščin, dostopnost do informacij, ki so zanje pomembne, in prostorov oziroma tako imenovanih coworking okolij, ki so jim namenjeni. Med evropskimi državami, ki so med bolj zanimivimi za digitalne nomade, se v tujih medijih pogosto omenjata Španija in Portugalska. V Evropi takšne vizume izdajajo tudi Estonija, Češka, Grčija, Madžarska in še nekatere druge države.