Kdo bo zasedel enega najvplivnejših položajev na svetu? V igri dva kandidata
Za naslednika Christine Lagarde na čelu Evropske centralne banke (ECB) se bosta potegovala Nizozemec Klaas Knot, nekdanji guverner nizozemske centralne banke, in Španec Pablo Hernandez de Cos, ki trenutno vodi Banko za mednarodne poravnave
Kot izhaja s seznama, ki ga je po izteku roka za vložitev kandidatur objavil šef evroskupine Kiriakos Pierakakis, sta 59-letni Klaas Knot in 55-letni Pablo Hernandez de Cos edina kandidata. Za favorita za novega vodjo osrednje denarne ustanove v območju evra sta veljala že pred današnjo objavo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Knot je od leta 2011 do leta 2025 opravljal funkcijo guvernerja nizozemske centralne banke, med letoma 2021 in 2025 pa je vodil tudi Odbor za finančno stabilnost (FSB), poroča STA. Velja za zagovornika stroge denarne politike. V času predsednika ECB Maria Draghija je med drugim javno nasprotoval zniževanju obrestnih mer v območju evra in ponovnemu začetku odkupovanja obveznic, s čimer naj bi se borili proti nizki inflaciji.
Hernandez de Cos je funkcijo guvernerja španske centralne banke opravljal med letoma 2014 in 2024. Deloval je še kot svetovalec izvršilnega odbora ECB v Frankfurtu, vodil pa je tudi Baselski odbor za bančni nadzor ter tehnični svetovalni odbor Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Je zagovornik bolj ohlapne denarne politike in postopnega zviševanja obrestnih mer za zajezitev inflacije, piše STA.
Kot navaja španska tiskovna agencija EFE, gre v prid Hernandez de Cosa dejstvo, da Španija še nikoli ni zasedala položaja predsednika ECB, medtem ko je Nizozemska ECB vodila v času mandata Wima Duisenberga med letoma 1998 in 2003.
Glede na to, da se je seznam dokončen, bo evroskupina v ponedeljek opravila prvo razpravo o novem predsedniku ECB. Na tem sestanku še ni pričakovati odločitve, saj bodo imeli glede na pomembnost položaja zadnjo besedo voditelji držav in vlad evrskega območja, med njimi Slovenije.
Čeprav natančen postopek imenovanja še ni določen, obstaja možnost, da bodo voditelji skušali politični dogovor doseči na vrhu 26. in 27. novembra. To bi Evropskemu parlamentu in ECB omogočilo podajo mnenj o prihodnjem predsedniku, voditelji pa bi se k vprašanju vrnili na vrhu 17. in 18. decembra ter dokončno potrdili izbranega kandidata.
Izbrani kandidat bo mandat nastopil 7. februarja. Tedaj namreč s funkcije sestopa Francozinja Christine Lagarde, ki je odločitev za predčasni odhod s položaja sporočila konec oktobra. Kot je pojasnila, se je tako odločila, ker da ne more ostati nevtralna, kot to od nje terja funkcija. Želi si več svobode govora glede vprašanj, ki niso povezana z denarno politiko, je pojasnila. Sedemletno predsedovanje ECB je sicer prevzela 1. novembra 2019, ko je na položaju nasledila Italijana Draghija.
