Kandidat za guvernerja Rop toži državo: kaj je dosodilo prvostopenjsko sodišče?

featured image

Sodišče je Antonu Ropu, ki ga je predsednica države Nataša Pirc Musar državnemu zboru predlagala kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije, v veliki meri ugodilo v tožbi proti državi. Sodba še ni pravnomočna.

30. oktobra, 2024 17.12

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je državnemu zboru prejšnji teden predlagala, naj za novega guvernerja Banke Slovenije imenuje nekdanjega premierja in finančnega ministra ter bivšega podpredsednika Evropske investicijske banke Antona Ropa.

Svojo odločitev je utemeljila z besedami, da je Rop med sedmerico prijavljenih kandidatov “izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat za vodenje Banke Slovenije v mandatu 2025–2031”.

Ob tem nas je zanimalo, ali je sodišče že razsodilo o Ropovi tožbi zoper Republiko Slovenijo. Kot smo poročali, je namreč zaradi po njegovih navedbah neupravičenega pregona v zadevi izdaje tajnih podatkov od države terjal kar 127 tisoč evrov odškodnine.

Oproščen izdaje tajnih podatkov

Spomnimo: Rop se je v kazenskem postopku znašel, ker je kot poslanec leta 2007 takratnemu novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 prvak SDS Janez Janša in takratni hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pogovore pa da je prestregla Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Vodušek je neuradni pogovor z Ropom posnel in objavil.

Prvostopenjsko in nato še višje sodišče sta Ropa leta 2013 spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov. Izrečena mu je bila denarna kazen v višini deset tisoč evrov. A je vrhovno sodišče na začetku leta 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Avgusta 2017 je ljubljansko okrajno sodišče v ponovnem odločanju Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov z obrazložitvijo, da ni dokazano, da gre pri njegovih navedbah novinarju za tajni podatek, saj kot tak ni bil registriran in evidentiran, kar bi po zakonu moral biti. Sodbo je januarja 2018 potrdilo tudi višje sodišče.

Rop v odškodninsko tožbo

Ker je menil, da je šlo za neupravičen pregon, s katerim mu je bila povzročena tako nepremoženjska kot premoženjska škoda, je Rop od države terjal kar 127 tisoč evrov odškodnine. “Bil sem po krivem obtožen in pravnomočno oproščen,” je dejal po zaslišanju na ljubljanskem okrožnem sodišču aprila 2022, ki je na njegovo zahtevo sicer potekalo na za javnost zaprti seji.

Njegov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica & partnerji pa je tedaj dejal, da je znesek odškodnine, ki ga je zahteval Rop, “realen in podkrepljen z listinskimi dokazi”. Potrdil je, da se materialna škoda, ki naj bi jo utrpel Rop, nanaša tudi na to, da mu je Banka Slovenije prepovedala opravljanje nadzorne funkcije v SID banki in torej na izgubo tega zaslužka. 

Naj navedemo, da je Rop petletni mandat nadzornika SID banke začel septembra 2013, okrogli dve leti pozneje pa se mu je zaradi odločbe Banke Slovenije zaključil. Če upoštevamo, da je kot nadzornik prejemal po slaba dva tisočaka mesečno bruto, izguba treh let nanese okoli 70 tisoč evrov.

Banka Slovenije
Banka Slovenije je postopke proti Ropu ustavila v letu 2018, po tem, ko je bil pravnomočno oproščen (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Prepoved nadziranja SID banke

Čop je pred dnevi za N1 pojasnil, da je Banka Slovenije julija 2015 z odločbo (ta je bila aprila 2018 nadomeščena z novo odločbo centralne banke) zoper Ropa začela in vodila postopek o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta v SID banki. Postopek je utemeljila s tem, da je Rop v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov.

Avgusta 2018 – torej po tem, ko je višje sodišče Ropa pravnomočno oprostilo vseh obtožb – pa je Banka Slovenija sprejela sklep o ustavitvi postopka za prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke, s čimer je bil po navedbah odvetnika Čopa postopek pravnomočno ustavljen.

Vlada Marjana Šarca je Ropa januarja 2020, na dan, ko je Šarec napovedal odstop s premierske funkcije, znova imenovala v nadzorni svet SID banke. A tudi takrat mandata ni dokončal. Junija istega leta, malo po nastopu mandata vlade Janeza Janše, je odstopil.

Sodišče mu je v veliki meri prikimalo

Kot že omenjeno, je Rop nato vložil tožbo proti državi. Na sodišču je bil zaslišan aprila 2022. Kot so nam zdaj povedali na državnem odvetništvu, je ljubljansko okrožno sodišče o tožbi Ropa zoper Republiko Slovenijo novembra lani že razsodilo, vendar pa odločitev še ni pravnomočna.

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so njihove navedbe potrdili. Zapisali so, da je bila zaradi vložene pritožbe na sodbo (po naših neuradnih informacijah je pritožbo vložilo državno odvetništvo) zadeva marca letos odstopljena v reševanje na višje sodišče v Ljubljani, o pritožbi pa še ni bilo odločeno. Ob tem so navedli, da je bilo na okrožnem sodišču tožbenemu zahtevku Antona Ropa “delno ugodeno, delno pa je bil zavrnjen”.

Iz dodatnih pojasnil ljubljanskega okrožnega sodišča pa je razvidno, da je to glede višine odškodnine v veliki meri prikimalo nekdanjemu premierju. Iz izreka sodbe, ki še ni pravnomočna, namreč izhaja, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek v višini 21.070 evrov postopek ustavi. Mora pa tožena stranka, torej država, Ropu plačati 30.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 68.611 evrov za premoženjsko škodo, skupaj torej skoraj 100 tisoč evrov odškodnine. Če bo sodba prvostopenjskega sodišča obveljala, bo morala država plačati tudi zamudne obresti od konca leta 2020 dalje.

Okrožno sodišče je državi naložilo tudi plačilo večjega dela potrebnih pravdnih stroškov, in sicer bi morala Ropu plačati kar 93 odstotkov njegovih potrebnih pravdnih stroškov, Rop pa državi sedem odstotkov njenih.

“Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače iz naslova nepremoženjske škode, se zavrne,” je še navedlo okrožno sodišče v Ljubljani. Iz teh navedb in iz številk, ki jih je navedlo okrožno sodišče, je mogoče sklepati, da je Rop za duševne bolečine, ki naj bi jih utrpel zaradi pregona v zadevi izdaje tajnih podatkov, zahteval nekoliko višjo odškodnino. Vendar pa tega pri nekdanjem premierju nismo uspeli preveriti.

Na naša številna vprašanja o tožbi zoper državo in o sodbi prvostopenjskega sodišča nam je njegov odvetnik Uroš Čop namreč odgovoril le: “Po pooblastilu naše stranke vam sporočamo, da Anton Rop postopkov, ki so v teku, ne komentira.”

Matjaž Han, Klemen Boštjančič
Gospodarski minister Matjaž Han je v začetku mandata te vlade Ropa znova predlagal za nadzornika SID banke, a ni bil imenovan (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Han ga je predlagal, a ni šel skozi

Rop je bil sicer tudi v mandatu trenutne vlade kandidat za nadzornika SID banke, a ni bil imenovan.

Ministrstvo za gospodarstvo nam je januarja 2023 potrdilo, da je Rop kandidat ministra Matjaža Hana za prosto mesto nadzornika SID banke. Ta ima sedem nadzornikov, pri čemer jih vlada šest imenuje na predlog finančnega ministra, enega pa na predlog gospodarskega ministra.

Kandidati za ta mesta morajo najprej opraviti postopke pred pristojnima komisijama nadzornega sveta SID banke, po potrditvi na vladi pa pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije.

Marca 2023, dan po tem, ko je vlada potrdila dva kandidata za nadzornika SID banke, smo finančnega ministra Klemna Boštjančiča v intervjuju vprašali, kako to, da Rop še ni imenovan. Dejal nam je le: “Postopkov ne morem komentirati, saj še niso zaključeni. Dejstvo pa je, da je imenovanje nadzornikov v bankah dolgotrajen in kompleksen postopek. Tudi mi bi si želeli, da bi bil bistveno hitrejši.”

A Rop ni bil nikoli potrjen. Zakaj, nam niso želeli povedati ne na gospodarskem ne na finančnem ministrstvu ne na SID Banki. Na vprašanje pa ni odgovoril niti Anton Rop.