Kaj prinaša sporazum o redkih zemljah med ZDA in Ukrajino

Washington in Kijev sta po mesecih pogajanj vendarle podpisala dolgo pričakovani sporazum o redkih zemljah. Podpis je sledil manj kot dva meseca po odmevnem besednem obračunu med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, ki je v javnosti sprožilo dvome o prihodnji podpori Washingtona Kijevu.

Čeprav vse podrobnosti dogovora še niso znane, sta državi že potrdili, da sporazum vzpostavlja skupni naložbeni sklad za pridobivanje rudnin in določa način delitve prihodkov.

Združene države Amerike so v izjavi zapisale, da sporazum “Rusiji pošilja sporočilo”, da je Trumpova administracija “zavezana mirovnemu procesu, v središču katerega je svobodna, suverena in uspešna Ukrajina”, poroča BBC. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da je dogovor gospodarski prispevek ZDA pri zagotavljanju miru v Ukrajini.

Kaj vemo o vsebini sporazuma?

Sporazum je v Washingtonu podpisala ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko, ki je na omrežju X pojasnila, da bo sklad za obnovitvene naložbe namenjen pritegnitvi zahodnega kapitala v ukrajinske projekte, povezane z minerali, nafto in plinom.

Sklad bosta upravljali obe državi enakovredno, vsaka bo imela 50-odstotni delež glasovalnih pravic in po tri člane v upravnem odboru. Pomembno je, da bodo viri ostali v lasti Ukrajine, Kijev pa bo izbiral, kje jih bo črpal.

Dogovor ne vključuje dolžniških obveznosti do ZDA, prihodki in prispevki v sklad pa bodo oproščeni obdavčitve tako v Ukrajini kot v ZDA. Sviridenko je poudarila, da bo moral sporazum potrditi še ukrajinski parlament.

Kot še poroča BBC, bodo ZDA sodelovale pri privabljanju naložb in tehnologije, hkrati pa Kijevu zagotovile novo pomoč, ki lahko med drugim vključuje tudi sisteme zračne obrambe.

Ni pa jasno, ali sporazum vključuje varnostna zagotovila, za katera si je Zelenski ves čas prizadeval.

Ameriško ministrstvo za finance je ob tem opozorilo, da “nobena država ali oseba, ki je financirala ali oskrbovala ruski vojni stroj, ne bo smela imeti koristi od obnove Ukrajine”.

Donald Trump je dogovor označil za “povračilo” za ameriško pomoč Ukrajini. “Biden jim je dal 350 milijard dolarjev,” je po poročanju BBC dejal Trump. Dodal je še: “Sklenili smo dogovor, po katerem bomo teoretično dobili veliko več kot 350 milijard dolarjev.” BBC sicer ob tem ugotavlja, da je dejanska številka verjetno bistveno nižja od Trumpove trditve.

Na vprašanje, ali lahko prisotnost ZDA v Ukrajini zavira gibanje Rusije v regiji, je odgovoril, da “lahko”, še poroča britanski BBC.

Trumpov svetovalec Stephen Miller pa je dejal, da je dogovor povračilo ZDA za “več sto milijard dolarjev, s katerimi so naši davkoplačevalci sumljivo subvencionirali vojno”. Dodal je, da se bo dogovor začel izvajati v najkrajšem možnem času.

Ukrajina – zakladnica surovin?

Ukrajina ocenjuje, da ima okoli 5 odstotkov svetovnih zalog tako imenovanih kritičnih surovin, vključno z 19 milijoni ton dokazanih zalog grafita – ključne komponente baterij za električna vozila. Po podatkih ukrajinske državne agencije za geološki nadzor je Ukrajina “ena od petih vodilnih držav” na področju oskrbe z grafitom.

Ukrajina ima tudi pomembna nahajališča titana in litija. Po lastnih navedbah ima tudi precejšnje količine redkih zemeljskih kovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo orožja, vetrnih turbin, elektronike in drugih izdelkov. A kot poroča BBC, so te trditve vprašljive.

Ministrica Sviridenko ob tem ocenjuje, da se na ozemljih pod okupacijo Rusije nahajajo surovine v vrednosti 350 milijard dolarjev (309 milijard evrov).

Ena od ključnih ovir pri uresničevanju dogovora pa je, da je zlasti vzhod Ukrajine posejan z minami. Po ocenah strokovnjakov je kar četrtina države kontaminirana z minami, kar resno ovira izvajanje rudarskih projektov.

Po mnenju Tymofija Milovanova, nekdanjega ministra in vodje Kijevske ekonomske šole, bodo koristi sporazuma vidne šele čez čas: “Ti viri niso že na voljo v pristanišču ali skladišču – razviti jih je treba od začetka,” je dejal za BBC.

Kaj pravi Rusija?

Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik in aktualni namestnik vodje ruskega varnostnega sveta, je po sklenitvi sporazuma dejal, da je Trump “končno zlomil režim v Kijevu”, da plača za ameriško pomoč s svojimi rudninami. “Zdaj bodo morali vojaško pomoč plačevati z narodnim bogastvom izginjajoče države,” je še dodal.

Ruski predsednik Vladimir Putin se sicer na sporazum še ni odzval, je pa v začetku leta sporočil, da je pripravljen “ponuditi” naravne vire ameriškim partnerjem za skupne projekte, vključno z rudarjenjem na t. i. “novih ozemljih” – kar je poimenovanje za dele vzhodne Ukrajine, ki jih je okupirala Rusija.

Putin je ob tem zatrdil, da ga morebitni dogovor med ZDA in Ukrajino o redkih zemljah ne skrbi, saj ima Rusija po njegovih besedah “nedvomno, in to želim poudariti, znatno več takšnih virov kot Ukrajina.”