Kaj se kuha pred ameriškim “dnevom osvoboditve”, Trumpovim velikim načrtom carin

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. april označil za “dan osvoboditve” (Liberation Day). Dan, ko naj bi razkril “obsežen načrt carin”. Šlo naj bi za tako imenovane recipročne carine, ki bi po njegovem mnenju izravnale trgovinska neravnovesja pri blagovni menjavi s trgovinskimi partnerkami ZDA.

“Kar oni zaračunajo nam, bomo tudi mi zaračunali njim,” je Trump že večkrat poudaril in pri tem vztrajal, da trgovinske partnerke ZDA že dolgo izigravajo.

Podrobnosti o recipročnih carinah naj bi ameriški predsednik razkril v sredo, a naj bi bile te po njegovih besedah “veliko radodarnejše”, kot so druge države z njimi. V nedeljo je še povedal, da bodo omenjene carine doletele vse trgovinske partnerke ZDA in ne zgolj največje, kot se je sprva predvidevalo. “Sam nisem slišal govoric o 10 ali 15. Govorili smo o vseh državah, ne o nekaj izbranih,” je povedal Trump.

Skliceval se je na “Umazanih 15” – tako jih je v intervjuju za Fox Business sredi marca poimenoval ameriški finančni minister Scott Bessent. Šlo naj bi za 15 odstotkov držav, s katerimi ZDA opravi večino blagovne menjave ter imajo visoke carine in druge necarinske ovire za ameriško blago. V poznejšem intervjuju je nato direktor Trumpovega Nacionalnega ekonomskega sveta Kevin Hassett dejal, da administracija preučuje 10 do 15 držav, ki so odgovorne za “celoten tisočmilijardni trgovinski primanjkljaj”, a teh držav ni imenoval.

ZDA so lani pri blagovni menjavi zabeležile rekordnih 1.200 milijard dolarjev primanjkljaja, pri čemer so ustvarile presežek pri trgovanju s 132 državami in primanjkljaj s 101 državo, podatke ameriškega statističnega urada povzema Forbes. Največji primanjkljaj so imele s Kitajsko, znašal je 295,4 milijarde dolarjev, sledijo Mehika, Vietnam, Irska, Nemčija, Tajvan, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Indija, Tajska, Italija, Švica, Malezija, Indonezija, Francija, Avstrija in Švedska.

Skupno sicer Evropska unija po višini primanjkljaja zaseda drugo mesto. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavil Urad trgovinskega predstavništva ZDA, se je trgovinski primanjkljaj pri blagovni menjavi z EU lani povečal za skoraj 13 odstotkov na 235,6 milijarde dolarjev.

Po navedbah virov Washington Posta naj bi v Beli hiši danes že pripravili predlog za uvedbo dodatnih približno 20-odstotnih carin na večino uvoženega blaga v ZDA, katerega vrednost letno znaša okrog 3.000 milijard dolarjev.

Novo poročilo v ravno pravem času?

Urad trgovinskega predstavništva ZDA je danes objavil tudi letno poročilo o zunanjetrgovinskih ovirah, v katerem so navedene povprečne veljavne carinske stopnje trgovinskih partneric in druge necarinske ovire. Napovedane recipročne carine naj bi se namreč ujemale z višjimi carinskimi stopnjami drugih držav za določeno blago in tudi kompenzirale necarinske ovire, zaradi katerih je ameriški izvoz v slabšem položaju, je poročal Reuters.

Kako bo 397-stransko poročilo vplivalo na Trumpove načrte za nove carine, ni jasno. Svetovalec za trgovino Bele hiše Peter Navarro se je na primer pogosto pritoževal, da davek na dodano vrednost (DDV), ki ga zaračunavajo države Evropske unije, deluje kot dodatna carina in izvozna subvencija, a v poročilu ta ni opredeljen kot trgovinska ovira. Poročilo pri EU izpostavlja predvsem davke na digitalne storitve in nov mehanizem EU za prilagajanje emisij ogljika (CBAM). Medtem je DDV naveden kot ovira v nekaterih drugih državah, vključno z Argentino, Mehiko, Združenimi arabskimi emirati in Kitajsko.

Številne od naštetih trgovinskih ovir so tehnične narave ali posledica vladnih predpisov, ki otežujejo uvoz nekaterih ameriških izdelkov. V primeru EU poročilo navaja zamude pri odobritvah za gensko spremenjene pridelke ali prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov, ki vsebujejo sledi nekaterih vrst pesticidov. V poročilu je bila tudi nova zahteva EU po minimalni količini reciklirane vsebine v plastični embalaži, ki bi lahko ustvarila “neupravičene ovire za ameriški izvoz”.

Poročilo osvetljuje dolgotrajna jabolka spora s posameznimi trgovinskimi partnerkami. V Kanadi na primer za mlečno, perutninsko in jajčno industrijo veljajo uvozne kvote. To pomeni, da so izdelki, ki presežejo določeno količino uvoza, višje ocarinjeni. Za prekomerni uvoz sira v Kanado se carine povišajo na 245 odstotkov, za uvoz masla pa na 298 odstotkov, poročilo povzema Reuters.

Kaj je poleg avtomobilov še na seznamu

Pretekli teden je Trump podpisal izvršni odlok o uvedbi dodatnih 25-odstotnih carin za vse avtomobile in lahka tovorna vozila ter dele zanje, ki niso izdelani v ZDA. To pomeni, da bodo carine udarile tudi po vozilih ameriških proizvajalcev, ki niso izdelana v ZDA. Odlok za zdaj izključuje blago, zajeto v trgovinskem sporazumu med Mehiko, Kanado in ZDA (USMCA). Odlok stopi v veljavo 2. aprila, zaračunavati jih bodo začeli dan pozneje.

V svojih grožnjah je ameriški predsednik poleg carin na vozila omenjal tudi nekatere druge. Tarča so tako postali tudi farmacevtski izdelki, polprevodniki, les in kmetijski proizvodi, za katere je sprva prav tako z 2. aprilom napovedoval uvedbo 25-odstotnih carin. Zagrozil je tudi s 25-odstotnimi carinami na baker, ki pa naj bi po poročanju Bloomberga obveljale v prihodnjih tednih.

Še pred uvedbo carin na avtomobile je Bela hiša sicer sporočila, da bodo carine na nekatero omenjeno blago lahko zamaknjene. Precej prizanesljiv se Trump zdi do farmacevtskega sektorja, za katerega je že povedal, da želi proizvajalcem zdravil in čipov zagotoviti nekaj časa za postavitev ameriških tovarn, da bi se lahko izognili carinam. Prav tako naj bi po navedbah Reutersovih virov proizvajalci zdravil lobirali za postopno uvedbo carin.

Svet v pripravljenosti

Zaskrbljenost in negotovost zaradi carin v svetu medtem narašča. Najbolj na udaru so predvsem Mehika, Kanada in Kitajska. Medtem ko je za Kitajsko med februarjem in marcem za skupno 20 odstotnih točk povišal carine na ves uvoz in je ta že uvedla povračilne ukrepe, so se splošne carine za Kanado in Mehiko po več odlogih na koncu zamaknile prav na 2. april. Tudi ti dve tesni ameriški trgovinski partnerki imata že pripravljene pakete protiukrepov. Za te tri države pa še ni povsem jasno, ali bodo dodatno obremenjene z napovedanimi recipročnimi carinami.

Na morebitno uvedbo recipročnih carin so se danes že začele odzivati številne države. Med njimi je tudi Evropska unija, ki je napovedala, da se bo odzvala po potrebi in da še vedno cilja na rešitev s pogajanji. “Razumem, da si Amerika želi ponovne industrializacije, prav tako tudi Evropa. Toda splošne carine bodo stvari poslabšale, ne izboljšale,” je pri tem navedla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos