Furs razkril podatke o največjih normirancih, okoli sedem tisoč ‘prevelikih’
Furs je objavil podatke o prihodkih normiranih espejev, ki kažejo, da je predlani okoli sedem tisoč normirancev prejelo več kot 60 tisoč evrov, kjer je od letos meja za obstoj v sistemu normirancev.
Finančna uprava RS (Furs) je objavila razosebljene podatke o prihodkih espejev v letih 2021, 2022 in 2023, pri čemer je podatke ločila na navadne in normirane espeje. Kot je razumeti, se je Furs za to odločil, ker ti zavezanci niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju (letnih poročil ne objavljajo), predstavljajo pa “iz leta v leto večji delež” med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo.
Podatki Fursa, o katerih je prvi poročal Bloomberg Adria, kažejo, da so konec lanskega leta normirani espeji predstavljali že dve tretjini vseh espejev pri nas. Natančneje povedano, takih je bilo 62,8 odstotka od 136 tisoč registriranih espejev, kar nanese okoli 85 tisoč espejev.
Pojasnimo: glavna razlika med navadnim in normiranim espejem je v tem, da se prvim davek na dohodek odtegne od davčne osnove, ki je enaka višini dobička, torej razliki med prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu. Pri ugotavljanju davčne osnove za normirance pa se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki po pavšalu (praviloma 80 odstotkov prihodkov).
Furs v sveži objavi ugotavlja, da so predlani največ obračunov oddali normiranci s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, najvišje prihodke pa so dosegali normiranci, registrirani za finančno in zavarovalno dejavnost.
Največji z 950 tisoč evri prihodkov
Podatki Fursa o normirancih kažejo, da število raste; leta 2019 je bilo oddanih 60.061 obračunov, leta 2023 že 85.775. Število navadnih espejev oziroma oddanih obračunov po dejanskih odhodkih se vsa leta giblje okoli 60 tisoč letno.
Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je leta 2019 60 tisoč normiranih espejev, ki je oddalo obračun, ustvarilo 1,4 milijarde prihodkov, torej povprečno dobrih 23 tisoč evrov. Leta 2023 pa je 86 tisoč zavezancev ustvarilo 2,274 milijarde evrov prihodkov, povprečno okoli 26.400 evrov.
Spodaj pregled zavezancev z najvišjimi prihodki, ki kaže, da je 23 največjih predlani preseglo prihodke 300 tisoč evrov.
Velike spremembe
Vlada Roberta Goloba je z letošnjim letom uvedla pomembne spremembe za ta segment gospodarstva. Do zdaj je lahko imel espe normirane odhodke v višini 80 odstotkov prihodkov, če je ustvarjal 100 tisoč evrov letno. Z letošnjim letom se meja znižuje na 60 tisoč evrov. Do te meje se podjetniku priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov. Če je prihodkov več, se nad to mejo normirani odhodki ne priznajo. Pri popoldanskih espejih je meja po novem 30 tisoč evrov.
Po novem sistemu bo moral espe, ki bo dve leti zapored presegal mejo 60 tisoč evrov, izstopiti iz sistema. Trenutno še velja prehodno obdobje, in sicer za leto veljajo pretekli pogoji (to pomeni, da morajo izstopiti tisti, pri katerih povprečje prihodkov za leti 2023 in 2024 presega 150 tisoč evrov). Prihodnje leto pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov za leto 2025. Espe, ki bo letos presegel 60 tisoč evrov prihodkov, bo moral prihodnje leto izstopiti iz sistema (enako tudi popoldanski espe z več kot 30 tisoč evrov prihodkov).
Zgoraj citirani podatki Fursa kažejo, da je imelo v letu 2023 sto tisoč evrov prihodkov ali več (kjer je bila za to leto meja obdavčitve normirancev) 1.895 zavezancev. Mejo 60 tisoč evrov prihodkov, kjer bo meja letos, pa je predlani presegalo 7.373 normiranih espejev. Ti bodo torej do prihodnjega leta morali razmisliti o prehodu na dejanski obračun ali drugo pravno obliko.
Podobno se bo zgodilo s popoldanskimi espeji z več kot 30 tisoč evrov prihodkov. Takšnih je, kot so na Fursu povedali za Finance, dobrih osem tisoč. Sprememba bi torej lahko vplivala na okoli 15 tisoč espejev.
