Finančni ministri v Bruslju o paketu ukrepov za učinkovitejši trg kapitala

Finančni ministri držav EU, med njimi Andrej Šircelj, so se v Bruslju na zasedanju sveta EU za ekonomske in finančne zadeve med drugim seznanili s prioritetami irskega predsedstva Svetu EU na področju ekonomskih in finančnih zadev. Irska je namreč predsedovanje svetu od Cipra prevzela s 1. julijem.

Kot poroča STA, je irski finančni minister Simon Harris med prednostnimi nalogami izpostavil vzpostavitev unije varčevanja in naložb, sklenitev dogovora o zakonodajnem svežnju za integracijo in nadzor kapitalskih trgov ter nadaljnji razvoj digitalnega evra. Pomemben del programa bo tudi izboljšanje konkurenčnosti bančnega sektorja, so strnili na finančnem ministrstvu.

Med ključnimi nalogami irskega predsedovanja bo tudi sprejetje letnega proračuna EU za leto 2027.

Minister Šircelj podprl ukrepe za kapitalski trg

Kot so sporočili z ministrstva, so ministri nadaljevali politično razpravo o paketu ukrepov za integracijo in nadzor trga kapitala v EU. Šircelj je podprl ambiciozen načrt irskega predsedovanja, da dokumente na tem področju pripravi za oktobrsko sejo. Po njegovi oceni je treba čim prej zagotoviti učinkovito delovanje kapitalskega trga v EU, da se izboljša konkurenčnost unije.

Slovenija pozdravlja cilje paketa za večjo integracijo in učinkovitost kapitalskih trgov v sedemindvajseterici, hkrati pa se zavzema za pravično in sorazmerno porazdelitev stroškov financiranja razširjenih pristojnosti evropskega nadzornega organa za nadzor nad kapitalskimi trgi (Esma). Šircelj je v tej luči poudaril tudi ustreznost modela upravljanja, ki mora biti bližje modelu bančnega nadzora, z nižjim pragom za nadzor, torej le nad pomembnimi subjekti, so sporočili z ministrstva.

O izvajanju NOO in podpori Ukrajini

Evropska komisija je medtem na zasedanju predstavila stanje na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Potrjenih je devet spremenjenih načrtov, tudi šesta sprememba slovenskega načrta.

Ministri so se seznanili tudi z informacijo o prvih 3,9 milijarde evrov Ukrajini v okviru 90 milijard evrov posojila za podporo tej državi, ki je žrtev ruske agresije, in makrofinančne pomoči Ukrajini (3,2 milijarde evrov), navaja STA.

Potrdili priporočila iz spomladanskega svežnja

V okviru spomladanskega svežnja letošnjega evropskega semestra pa so ministri potrdili specifična priporočila za države in sklepe o poglobljenih pregledih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Priporočila in sklepe je v začetku junija predstavila Evropska komisija.

Kljub odstopanju od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028 postopka, in kljub napovedim primanjkljaja nad tremi odstotki BDP, komisija proti Sloveniji ni sprožila postopka zaradi presežnega primanjkljaja.

Glede na izračune komisije so se sicer slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotka, letos pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP.

Če se bo tolikšno odstopanje za letos potrdilo, bi lahko komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja, piše STA.

V Bruslju Slovenijo pozvali k ukrepanju

V Bruslju so slovenske oblasti zato pozvali, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo država zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom. Obenem naj okrepi porabo za obrambo, pri čemer naj zagotovi učinkovitost potrošnje in proračun postopoma prilagodi ohranitvi strukturno višjih obrambnih izdatkov.

Za Slovenijo velja tudi priporočilo, naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih gospodinjstev in podjetij. Slovenija bi morala poleg tega poenostaviti pravila in zmanjšati administrativno breme za podjetja.

O čem so še razpravljali

Finančni ministri so mnenja danes izmenjali tudi o gospodarskih in finančnih posledicah ruske agresije na Ukrajino ter potrdil izhodišča EU za zasedanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine 20 gospodarsko najrazvitejših držav G20.

Dan pred zasedanjem finančnih ministrov vseh članic EU se je sestala tudi evroskupina, kjer so ministri evrskih držav obravnavali delovni program s poudarkom na usklajevanju fiskalnih politik ter se seznanili s poročilom evropskega fiskalnega sveta. Izmenjali so tudi mnenja o vlogi evra v mednarodnem okolju in sprejeli izjavo o digitalnih financah, so srečanje po pisanju STA še povzeli na ministrstvu.