DZ potrdil proračuna za prihodnji dve leti, poraba bo rekordna

DZ je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba se bo leta 2026 povzpela na 17,7 milijarde evrov in leta 2027 prvič presegla 18 milijard evrov. Vlada je ob proračunskih prioritetah zasledovala tudi cilj vzdržnosti javnih financ, poroča STA.

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je vlada predlagala nekatere spremembe. Z njimi se načrtovani prihodki zaradi nižjih prihodkov od treh glavnih davčnih virov zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

Finančni minister Klemen Boštjančič je rast porabe pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.

Manjši prihodki pa bodo po njegovih besedah posledica nekaj manjših prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi pričakovanih nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.

Proračunski predlog za leto 2027 je medtem nov. V letu 2027 se ob pričakovani vnovični rasti davčnih prihodkov pričakuje 16 milijard evrov prihodkov, odhodkov pa bo še več kot prihodnje leto, za skupaj 18,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 2,1 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka, navaja STA.

Opozicija opozarja na visoko porabo in zadolževanje

Na torkovi obravnavi predlogov sprememb so bili v opoziciji do predloga proračunov za prihodnji dve leti kritični. Opozorili so predvsem na visoko porabo in zadolževanje. Koalicijskim strankam se medtem zdita odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti.

Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v zakonu o izvrševanju proračunov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov, piše STA.

Državni proračun za leto 2026 je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 50 poslancev – poleg koalicijskih še oba poslanca narodnosti. Proti je glasovalo 32 navzočih poslancev SDS, NSi, poslanske skupine nepovezanih poslancev in nepovezani poslanec Miha Kordiš. Povsem enako je bilo glasovanje o proračunu za leto 2027, poroča STA.

Višja povprečnina, uskladitev dohodninskih razredov …

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos. Občinam se bo v letu 2026 iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos, navaja STA.

Potrjena tudi nova zakonodaja na področju financ

DZ je danes potrdil tudi novelo zakona o davčnem postopku ter novi zakon o centralnem kreditnem registru. Prva v slovenski pravni red med drugim prenaša dve evropski direktivi glede obveznosti poročanja in izmenjave informacij o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi ter informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka.

Eden izmed ciljev novele je besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec okrepiti zakonodajni okvir za sodelovanje med davčnimi organi za zmanjšanje tveganj za čezmejne davčne goljufije, utaje, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkov.

V skladu s temi spremembami odpis ali delni odpis davka od nenapovedanih dohodkov in davka v zvezi z navideznim pravnim poslom izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ne bo več mogoč. Za večjo učinkovitost pobiranja davkov novela prav tako omejuje obročno plačilo ali odlog plačila za davke, za katere je davčni organ istemu davčnemu zavezancu že dovolil obročno plačilo ali odlog plačila.

Prav tako je DZ potrdil novi zakon o centralnem kreditnem registru, ki prinaša novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov. Te bodo med drugim omogočile učinkovitejše ocenjevanje in obvladovanje kreditnega tveganja pri kreditodajalcih, ki sklepajo kreditne posle s fizičnimi osebami. Posodobitev ureditve med drugim prinaša avtomatiziran dostop do podatkov v sistemu izmenjave informacij. S tem bodo banke in drugi kreditodajalci lahko hitreje in varneje presojali kreditno sposobnost strank, piše STA.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede