Dražja nafta po Bidnovem poslednjem salvu sankcij proti Rusiji

Cena surove nafte je poskočila na najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih po tem, ko so ZDA pred menjavo garniture v Beli hiši v petek uvedle doslej najstrožje sankcije na rusko nafto.

Že v petek je cena za 159-litrski sod nafte brent poskočila za štiri odstotke, v ponedeljek pa se je rast nadaljevala nad ceno 81 dolarjev za sod, kolikor je znašala do 13.30 ure, kar je približno petodstotna rast od začetka petkovega trgovanja. Za sod zahodnoteksaške nafte (WTI) je bilo v ponedeljek potrebno odšteti 78 dolarjev.

V ZDA je administracija predsednika Joeja Bidna v petek sprejela doslej najstrožji sveženj sankcij proti ruski trgovini z nafto, pred povratkom Donalda Trumpa v Belo hišo čez teden dni. Glavni tarči novih sankcij, sprejetih usklajeno z Združenim kraljestvom, sta podjetji Gazprom Neft in Surgutneftegas, ki pomenita skoraj tretjino ruskega pomorskega izvoza nafte, na seznamu pa je tudi več kot 180 tankerjev, vključno z mnogimi iz tako imenovane “senčne flote” odsluženih plovil.

“Ta ukrep nadgrajuje in krepi našo osredotočenost od začetka vojne (v Ukrajini, op. a.) na omejevanje energetskih prihodkov Kremlja, skupaj z omejitvijo cen nafte v okviru skupine G7+ leta 2022. Z današnjimi ukrepi zaostrujemo tveganje sankcij za povezave z rusko trgovino z nafto, kar vključuje ladjarske in finančne storitve v podporo ruskemu izvozu nafte,” je v sporočilu za javnost zapisala ameriška finančna ministrica v odhodu Janet Yellen.

Najstrožje sankcije

Ruski energetski družbi Gazprom Neft in Surgutneftegas sta v prvih 10 mesecih lanskega leta s tankerji izvozili za 970 tisoč sodov nafte, kar je 30 odstotkov celotnega pomorskega izvoza nafte iz Rusije v tem času, po podatkih Bloomberga.

Poleg obeh podjetij je na seznamu sankcij Urada za nadzor nad tujimi sredstvi (Office of Foreign Assets Control – OFAC) tudi več kot dva ducata podjetij, v katerih imata ruska velikana več kot 50-odstotne lastniške deleže. Med njimi je tudi srbska naftna družba Naftna industrija Srbije (NIS), ki je v 50-odstotni lasti Gazprom Nefta, še šest odstotkov ima v lasti krovna družba Gazprom.

Ameriško finančno ministrstvo je sankcioniralo 183 tankerjev, ki prevažajo rusko nafto. Med temi so tankerji, registrirani v Rusiji, pa tudi takšni, ki plujejo pod zastavami drugih držav in imajo težko sledljive lastniške strukture – tako imenovana senčna flota, s katero se Rusija izogiba sankcijam in cenovni kapici 60 dolarjev, ki so jo uvedle države G7 za omejitev ruskih naftnih prihodkov po invaziji na Ukrajino. Z novim seznamom se število sankcioniranih tankerjev podvaja; doslej so ZDA, EU in Združeno kraljestvo skupaj sankcionirale 135 tankerjev, zdaj pa skupaj 270, še poroča Bloomberg.

Sankcioniranih je tudi več trgovcev z rusko nafto, zlasti v Združenih arabskih emiratih, pomorskih zavarovalnic, ladjarske divizije naftnega velikana Rosneft, državnih uradnikov na področju energetike in direktorjev ruskih naftnih podjetij, vključno z direktorjema obeh glavnih podjetij na seznamu. To sta generalni direktor Surgutneftegasa Vladimir Leonidovič Bogdanov in direktor Gazprom Nefta Aleksandr Valerjevič Djukov.

Odzivi na sankcije

V precepu sankcij sta dve izmed največjih uvoznic ruske nafte, Indija in Kitajska, kjer so po poročanju Bloomberga rafinerije na izrednih sestankih ocenjevale morebitne motnje v dobavi zaradi novih sankcij. Prve motnje so se že pokazale na vzhodni obali Kitajske, kjer so v vodah province Šandong po uvedbi sankcij obstali trije tankerji z dvema milijonoma sodov ruske nafte.

Analitiki letos pričakujejo, da bo trg surove nafte v presežku za približno milijon sodov na dan, torej da bo ponudba presegala povpraševanje, zaradi česar se v 2025 pričakujejo nižje cene nafte. Toda nove omejitve izvoza ruske nafte bi lahko načele to razliko. Razširjena organizacija izvoznic nafte OPEC+, katere članica je tudi Rusija, načrtuje znova povečevati proizvodnjo po lanskih rezih od aprila dalje. Novo napoved bo OPEC, čigar članice imajo precej neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, objavil v sredo.

Še dodatno bi se razkorak lahko skrčil, s tem pa dvignila cena, če prihajajoči ameriški predsednik Trump izpolni obljubo, da bo dodatno zaostril sankcije na iransko nafto. Petkove sankcije Bidnove administracije sicer navajajo, da nekateri izmed novo sankcioniranih tankerjev prenašajo tudi iransko nafto.

Ruske oblasti so bile do poteze ZDA kritične. "Takšne odločitve ne vodijo k ničemer drugemu kot k destabilizaciji globalnega energetskega trga," je na novinarski konferenci po poročanju STA dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ostaja vprašanje, kako bi lahko sankcije vplivale na obrestne mere centralnih bank, od evropske ECB do ameriškega Feda, če bo dražja nafta znova zaostrila inflacijo.