Davčne spremembe: o čem bo ta teden odločala Golobova vlada

Ministrstvo za finance je maja pripravilo izhodišča davčnih sprememb in jih v začetku junija dalo v javno obravnavo. Na podlagi pripomb so zdaj z nekaj popravki pripravili končni predlog, ki ga bo vlada obravnavala v sredo.

1. sklop: zmanjšati zaostanek za inovatorkami

V prvem sklopu predlaganih davčnih sprememb, s katerimi želi vlada zmanjšati zaostanek Slovenije za državami inovatorkam, so bili v izhodiščih predlagani trije ukrepi: davčni krediti za mlade in visokokvalificirane kadre, davčne spodbude za nagrajevanje v start upih in sprememba pri nagrajevanju z delnicami.

1. Davčni krediti: ministrstvo predlaga petletno ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne plače. Predlagana davčna sprememba je znižanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za tiste Slovence, ki bi se po dveh letih (v izhodiščih je bilo pet let) vrnili iz tujine in zaposlili doma oziroma za tujce, ki bi se zaposlili v Sloveniji.
2. Davčne spodbude za nagrajevanje v start up podjetjih: Ena glavnih težav teh podjetij je zagotavljanje likvidnosti, zato bi ministrstvo prestavilo trenutek nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na poznejši datum. Po sedanjem sistemu se davki in prispevki plačajo, ko posameznik pridobi delnice oziroma deleže v zagonskem podjetju, po novem bo prispevke in davke plačal ob prodaji ali prenehanju delovnega razmerja. Na primer, če start up propade in je vrednost delnic/deleža nič, ne bo plačal nič. Cilj ukrepa je, da se posameznike razbremeni dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe.
   Davčna osnova bi bila vrednost deleža ob pridobitvi, zmanjšana za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa bi se izračunala po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi bi se obdavčila kot kapitalski dobiček.
3. Sprememba pri nagrajevanju z delnicami: Spremenili bi metodologijo izračuna bruto zneska nagrade, ki bi jo podjetje izplačalo v obliki delnic/deležev, in sicer na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje. Davke in prispevke, ki bremenijo delavca, bi namreč po novem plačal ta. Z vidika zaposlenega gre torej za ‘administrativno’ spremembo, ki pa bi po mnenju ministrstva povečala privlačnost te vrste nagrajevanja za podjetja. Omogočili pa bi tudi odlog in obročno plačilo obveznosti na 24 mesecev.

Tem trem ukrepom se v končnem predlogu dodajata še dva:

– tujci, zaposleni v Sloveniji: doslej so davčne olajšave nerezidenti lahko uveljavljali ob dveh izpolnjenih pogojih – če so 90 odstotkov vseh dohodkov ustvarili v Sloveniji in če olajšav na te dohodke niso uveljavljali že v svoji matični državi. Po novem drugi pogoj odpade in velja le prvi.

– za slovenske rezidente, ki delajo v tujini: povračilo nadomestila za prehrano bodo uveljavljali kot olajšavo le v višini zneska, določenega z uredbo, in ne več v višini 1,8-kratnika, kot velja zdaj.

2. sklop: mednarodna konkurenčnost

V drugem sklopu predlaganih sprememb, ki naj bi prinesle izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, ni večjih sprememb razen normirancev. Podrobneje o tem pišemo v članku Kaj se po predlogu davčnih sprememb spreminja za normirance.

Sicer pa je v drugem sklopu predvidenih več ukrepov, najpomembnejši med njimi so:

1. Možnost ustanovitve tako imenovane DDV-skupine, kar pomeni, da bi več podjetij znotraj skupine lahko imelo eno davčno številko. Tako jim ne bo več treba poračunavati DDV, kar naj bi podjetjem omogočilo boljšo optimizacijo stroškov.
2. Mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100 tisoč evrov.
3. Prag za vstop v sistem DDV bi s 50 dvignili na 60 tisoč evrov letnega prometa.
4. Ministrstvo za finance bi črtalo posebno davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. S tem bi jih izenačilo z delavci, napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva, katerim delodajalci od letos dalje plačujejo tako prispevke kot dohodnino za celotno bruto plačo, medtem ko delodajalci v javnem sektorju dohodnine za dodatek v tujini ne plačujejo.
5. Tako kot pri olajšavi za investiranje bi tudi pri olajšavah za digitalni in zeleni prehod omogočili, da zavezanec v davčnem letu neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednjih pet zaporednih let.
6. Nadaljevanje ukrepa ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih, nato bo boniteta znašala polovico bonitete, ki velja za druga vozila. Ničelno boniteto bi razširili tudi na e-kolesa in celo na rikše.
7. Ministrstvo predlaga, da bi kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (tako imenovana OMD plačila), znova izključili iz obdavčitve. Te subvencije je sicer obdavčila trenutna vlada, in sicer z zadnjimi spremembami zakona o dohodnini. Odpravo obdavčitve pa na ministrstvu predstavljajo kot “podporo kmetijski politiki”.
8. Davčno priznavanje odhodkov iz naslova obresti od posojil med povezanimi osebami. Omejili naj bi znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. Davčno priznanih obresti ne more biti več kot 30 odstotkov EBITDA zavezanca oziroma se presežni znesek obresti od posojil od povezane osebe lahko v celoti prizna za davčne namene do višine treh milijonov evrov.

3. sklop: višji DDV za sladke in energijske pijače

V tretjem sklopu je ministrstvo združilo ukrepe, ki “niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov”, ampak primarno naslavljajo druge politike in cilje.

1. V tem delu se spremeni, da se iz dviga DDV za sladke pijače (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov izloči pijače, ki so jim dodane zgolj arome (na primer vode z okusom).

2. Na alkohol in alkoholne pijače se trošarine dvignejo za sedem odstotkov, pri čemer se za male pivovarje, za katere velja plačilo trošarine zgolj v višini 50 odstotkov, zviša meja proizvedenega piva, ki je obdavčeno, in sicer z 20.000 na 150.000 hektolitrov na leto.

Pri višjih trošarinah na sladke pijače je finančni učinek 12 milijonov evrov, na alkohol pa 8,4 milijona evrov.

3. Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let, pri čemer pa ministrstvo predlaga sedemletno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub.

4. Knjigo prejetih in izdanih računov bodo davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali Fursu, ki jim bo nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV. Šlo naj bi za administrativno razbremenitev.

5. Odpravili bi izjemo, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa. Ministrstvo je izhodišča popravilo tako, da ne bo obvezno tiskanje papirnatih računov, obvezna pa bo neposredna izmenjava podatkov s finančno upravo. Za avtomate, ki so že v uporabi, bi veljalo prehodno obdobje do 1. januarja 2026.

6. Prenose presežkov DDV bi omejili na pet let od predložitve obračunov. 

7. Spremenili bi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v smeri poenostavitve, in sicer, da se skrajša postopek vrednotenja oziroma določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Popravek glede na izhodišča je ta, da se zaradi boljše zaščite osebnih podatkov po novem ID nepremičnine ne bo več javen.

8. Višina olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024, postane trajna.