Cehovska organizacija skeptična do predloga študentskega espeja

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so zadržani do zakonskega predloga tako imenovanega tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, poroča STA. Zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja z zainteresiranimi akterji prinaša tveganje za slabšanje socialnega položaja študentov, opozarjajo.

V ŠOS sicer pobude za spodbujanje podjetnosti in podjetništva med mladimi podpirajo in pozdravljajo. Mladi so kreativni in imajo ideje, ki bi lahko prerasle v resen posel, zato je spodbujanje mladih k razvijanju podjetniških in poslovnih idej koristno, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Ostro pa so proti spreminjanju zakonodaje na področju študentov brez njihovega sodelovanja. Predlog, ki ga v zakonodajo vlagajo poslanci NSi ter strank Fokus Marka Lotriča in Resni.ca zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša tveganje za slabšanje socialnega položaja študentov, zato so do njega zadržani.

“Espeji pomenijo obvod od spoštovanja delovne zakonodaje”

Opozorili so, da področju trga dela trenutno veliko espejev pomeni obvod od spoštovanja delovne zakonodaje in nadomešča redne zaposlitve. Samostojni podjetniki so bolj podvrženi tveganim situacijam, manjša je socialna varnost, zaradi nižjih davkov in prispevkov je na slabšem tudi država, so prepričani.

Rešitve za takšne razmere na trgu dela ni, zato preslikava pomanjkljive ureditve tudi na študentsko populacijo po mnenju ŠOS pomeni tveganje za mlade v izobraževanju. Skrbi jih, da bi delodajalci tudi od mladih v izobraževanju zahtevali odprtje espeja, s tem pa zmanjšali njihovo socialno varnost.

Pomanjkljivim rešitvam bi se po njihovem mnenju lahko izognili, če bi jih vključevali v pripravo zakonodaje, njihove besede povzema STA.

Na ŠOS so obenem poudarili, da lahko osebe z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, enako kot vsi državljani, imajo pa omejen le dostop do pravic iz statusa študenta. Ob tem v študentski organizaciji poudarjajo, da imajo študenti tudi možnost ustanovitve lastne družbe z omejeno odgovornostjo, v okviru katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Kaj je predlagal tretji blok strank

Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika je tako imenovani tretji blok strank vložil skupaj s predlogom zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki vsebuje niz ukrepov na področju davkov in drugih obveznih dajatev, pa tudi zdravstvenega in pokojninskega sistema.

Predlagatelji glede študentskega samostojnega podjetnika predlagajo sistema, ki je v temeljnih značilnostih povzet po belgijskem zgledu. Glavne značilnosti so bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa, piše v zakonskem predlogu, ki je že vložen v DZ.

Študentski espe bi bil tako po tem predlogu do prihodkov v višini letne minimalne plače v enakem položaju kot popoldanski espe. Ohranil bi tudi ugodnosti iz študentskega statusa.

Če pa bi presegel prihodke v višini letne minimalne plače, bi bil v enakem položaju kot “polni” samostojni podjetnik, ohranil pa bi ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa, navaja STA.

Kaj predlagajo glede prispevkov

Študentski espe bi bil zavezan za plačevanje pavšalov za zavarovanje za invalidnost in smrt in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Tako kot popoldanski espe tudi študentski espe na podlagi opravljanja dejavnosti ne bi bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje ter zato tudi ne bi plačeval prispevkov. Vendar bi to veljalo zgolj, če njegovi letni prihodki ne presegajo višine letne minimalne plače. Če bi presegel to mejo, bi se moral iz svoje dejavnosti obvezno polno zavarovati enako kot ostali samostojni podjetniki.

To velja tudi za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje – če bi presegel mejo, ne bi bil več zavarovan po svojih starših.

Lahko pa bi koristil ukrep, ki že velja za vse samostojne podjetnike, po katerem bi plačal prispevke, znižane za 50 odstotkov v prvem letu ter za 30 odstotkov v drugem letu poslovanja, še piše STA.