Bill Gates meni, da dvodnevni delovnik ni več daleč stran

Milijarder in soustanovitelj Microsofta Bill Gates je gostoval v odmevnem pogovoru v oddaji The Tonight Show ameriške mreže NBC, ki jo vodi Jimmy Fallon, kjer je govoril o razmahu umetne inteligence.

Med drugim je dejal, da bo razmahu umetne inteligence sledila avtomatizacija vsega in da ob trenutnem tempu inovacij ljudje ne bodo več potrebni “za večino del”. “Kakšna bodo delovna mesta? Ali bomo delali samo dva ali tri dni na teden?” se je vprašal Gates.

To ni prvič, da je milijarder namignil na skrajšanje delovnega tedna. Leta 2023, ko je bil ChatGPT še v povojih, je Gates dejal, da bo družba morda “sčasoma” prišla do scenarija, v katerem bo delo tri dni na teden norma – in svet bo moral ugotoviti, kaj storiti z več prostega časa.

Jamie Dimon stavi na tri dni in pol

Tudi Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan, ki je tako kot Gates milijarder, je izrazil svoje mnenje, da bo umetna inteligenca zmanjšala pomembnost dela. Dejal je, da bo naslednja generacija zaposlenih delala po tri in pol dni tedensko ter živela sto let. Dimon je eden najbolj vplivnih menedžerjev v ZDA in tudi eden najpremožnejših, Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 2,5 milijarde evrov. Lani so že krožile napovedi, da bi se lahko upokojil, a je nedavno dejal, da bo na položaju ostal “še nekaj let”.

Dimon je pred časom dejal, da bo po njegovem mnenju umetna inteligenca prevzela delovna mesta v JPMorgan, zlasti v oddelku za podporo strankam. Lani je investicijska banka uvedla orodje za napovedovanje denarnega toka s podporo umetne inteligence, ki naj bi po poročanju Bloomberga pri 2.500 poslovnih komitentih banke, ki so ga uporabljali, zmanjšalo potrebo po kadrih za ta namen za 90 odstotkov. A po mnenju Dimona bo tehnologija hkrati ustvarila nova delovna mesta. Vsekakor pa bo umetna inteligenca močno spremenila tok zgodovine, je dejal in jo postavil ob bok parnemu stroju ter internetu.

Desetletja idej o skrajšanem delovniku

Čeprav se splošno sprejetje skrajšanega delovnega tedna še ni prijelo, se ponekod vendarle že uveljavlja. Tokijska metropolitanska vlada je na primer nedavno napovedala prehod na štiridnevni delovni teden v mestni upravi japonske prestolnice – delno zato, da bi pripomogla k povečanju števila rojstev na Japonskem.

V Veliki Britaniji so leta 2022 izvedli šestmesečni pilotni projekt štiridnevnega delovnika v 61 podjetjih. Leto dni po koncu jih je 54 (89 odstotkov) po poročanju Guardiana še vedno izvajalo to politiko, 31 (51 odstotkov) pa jih je napovedalo, da bodo štiridnevni delovni teden obdržala za stalno. Januarja letos je britanska fundacija 4 Day Week, ki zagovarja štiridnevni delovnik, objavila, da je do zdaj več kot 200 podjetij s prek pet tisoč zaposlenimi v Združenem kraljestvu trajno uvedlo štiridnevni delovni teden.

Prizadevanja za štiridnevni delovni teden so se sicer prvič pojavila že v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pred časom povedal Alex Soojung-Kim Pang, ustanovitelj organizacije 4 Day Week.

Večina zgodnjih poskusov se je zgodila v panogah predelovalne industrije, a so sčasoma zamrli zaradi naftne krize in recesije. Prizadevanja za krajši delovni teden so v zadnjih letih znova dobila zagon, predvsem zaradi mlajših generacij zaposlenih. “Milenijci ne želijo delati tako, kot delajo njihovi starši, in čutijo, da je priložnost, da to popravijo,” je dejal Pang. Dodaten pospešek je ideja dobila v času koronavirusa, ko se je bolj razširilo delo na daljavo in tudi razmišljanje o prihodnosti dela.

POGLEJTE ŠE PODKAST S SUZANO LOVEC: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”