Avtomobili so se podražili kar za tretjino. A pozor, prihajajo še višje cene

Cene novih avtomobilov so se v zadnjih sedmih letih (med 2018 in 2024) močno dvignile, kaže poročilo analitičnega podjetja Jato. Povprečne maloprodajne cene za vozila v B segmentu (Renault clio, Peugeot 208, VW polo …) so v Nemčiji, Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu višje za tretjino, kar je skoraj šest tisoč evrov. Pri mestnih terencih je podražitev še večja – od leta 2018 do lani so se podražili za deset tisoč evrov oziroma 36 odstotkov.

Poznavalci avtomobilistične industrije poudarjajo, da bi cene lahko rasle tudi v prihodnje. Predsednik nemškega združenja prodajalcev vozil Volkswagen in Audi Alexander Sauer-Wagner je v nedavnem intervjuju za Handelsblatt dejal, da trenutne razmere na trgu, kjer je vse večja konkurenca, predvsem iz Kitajske, in kjer rastejo stroški, zmanjšujejo manevrski prostor proizvajalcev za zadrževanje cen, prav tako trgovci že dlje krčijo marže. Dodal je, da bi lahko to privedlo do podražitev avtomobilov Volkswagen in Audi. Za koliko bi se lahko podražili, ni navedel.

Dve novi evropski uredbi

Na podražitve bi lahko vplivali tudi dve evropski uredbi, ki prihajata. Prva, o dodatnih obveznih varnostnih sistemih, začne veljati 7. julija, predvidoma v prvem četrtletju pa bodo evropski poslanci odločali še o obvezni stopnji reciklirane plastike v novih avtomobilih.

Uredba o varnosti vozil (GSR) določa, da bodo morali imeti vsi novi osebni avtomobili med drugim izboljšan sistem samodejnega zaviranja, nadzor zbranosti voznika in ohranjanje vozila na voznem pasu v nujnih primerih. Avtomobilske znamke napovedujejo, da se bodo njihovi stroški na vozilo zaradi novih pravil v povprečju dvignili od 1.500 do dva tisoč evrov. Ocene Evropske komisije so precej nižje. Po njihovih projekcijah bo celoten paket novih obveznih varnostnih sistemov proizvodno ceno vozila dvignil za nekaj sto evrov, odvisno od segmenta in opremljenosti.

Izkušnje kažejo, da tehnologije, ki postanejo zakonsko obvezne za vse, praviloma postanejo cenejše zaradi ekonomije obsega

Andrej Brglez, prometni strokovnjak

Prometni strokovnjak Andrej Brglez meni, da bo končni znesek nove uredbe bližje ocenam Evropske komisije kot proizvajalcev, saj ti sistemi niso novost, ki bi jih presenetila.

“Gre za rezultat dolgotrajnih usklajevanj z industrijo, številni sistemi so že danes serijski ali zelo razširjeni. Izkušnje kažejo, da tehnologije, ki postanejo zakonsko obvezne za vse, praviloma postanejo cenejše zaradi ekonomije obsega,” za Forbes Slovenija pojasnjuje Brglez. Doda tudi, da višja raven varnosti pomeni tudi dolgoročno družbeno korist.

Več reciklirane plastike v novih vozilih

Druga evropska uredba, ki bi lahko vplivala na podražitve, se nanaša na trajnostnost vozil in ravnanje z izrabljenimi vozili. Predvideva obvezno stopnjo uporabljene reciklirane plastike v novih vozilih. Končni predlog uredbe sicer še ni potrjen. Kot so nam sporočili iz Sveta Evropske unije, naj bi evropski poslanci o tem glasovali v prvem četrtletju letos.

V avtomobilu je v povprečju 240 kilogramov plastike.

Uredba je del evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Predvideva, da bi morali imeti vsi novi avtomobili v šestih letih 15 odstotkov reciklirane plastike, v desetih letih pa 25 odstotkov. Reciklirana plastika bo morala izvirati iz odsluženih avtomobilov ali recikliranih komponent.

Po trenutnih ocenah Evropske komisije je v novih avtomobilih v povprečju le tri odstotke reciklirane plastike, pri čemer so razlike med posameznimi proizvajalci in modeli zelo velike in v nekaterih modelih lahko delež reciklirane plastike doseže tudi petino uporabljene plastike v avtomobilu.

Kako bi to vplivalo na ceno vozil? Reciklirana plastika je dražja kot navadna plastika, kar pomeni, da bi lahko bila proizvodnja vozil z višjim deležem reciklirane plastike višja. Po oceni analitične družbe S&P Global je razlika v ceni na tono navadne in reciklirane plastike med 74 in 100 dolarji v Aziji in med 22,45 in 128 dolarji v ZDA, v vsakem vozilu pa je v povprečju 240 kilogramov plastike.

Reševanje težave “izginulih” vozil

Evropska komisija želi z novo uredbo reševati težavo črnih odlagališč “izginulih” oziroma nepravilno zavrženih vozil in v avtomobilski industriji doseči prehod za krožno gospodarstvo. Vsako leto s cest EU namreč izgine okoli 3,5 milijona vozil, ki jih nezakonito izvozijo, razstavijo ali odstranijo.

Proizvodnja vozil pomeni desetino celotne porabe plastike v EU, kažejo podatki Bruslja.

Po oceni Brgleza bi se v primeru uveljavitve omenjene uredbe v trenutni obliki lahko kratkoročno pojavil dodaten strošek za avtomobilske proizvajalce, vendar bi bil prehoden. “Uredba že v izhodišču predvideva tudi možnost začasnih prilagoditev, če bi prišlo do pomanjkanja ali pretiranih cen reciklirane plastike. Prav zato je tveganje nenadnih cenovnih skokov omejeno,” opozarja.

Brglezov odgovor, ali bomo za nove avtomobile že letos odšteli še več kot v preteklih letih, je pritrdilen. “A svetovno gibanje proizvodnje avtomobilov in več deset novih močnih in cenovno agresivnih znamk iz Kitajske bi morale tej zmešnjavi in napihovanju cen narediti počasi konec,” je prepričan.

Razlika v ceni na tono navadne in reciklirane plastike med 74 in 100 dolarji v Aziji in med 22,45 in 128 dolarji v ZDA.

V kakšni kondiciji je evropska avtoindustrija

Napovedi o novih podražitvah prihajajo po težkem letu za evropsko avtomobilsko industrijo, ki po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) neposredno in posredno skrbi za 13 milijonov delavcev oziroma sedem odstotkov vseh zaposlenih v EU.

Prodaja je lani stagnirala in tudi letos ni pričakovati večjih sprememb. Po podatkih GlobalData je lani prodaja v Evropi dosegla približno 11,6 milijona vozil, kar je okoli en odstotek več kot leto prej. Za letos ne pričakujejo bistvene rasti, napovedujejo.

Sektor avtomobilske industrije pri Fitch Ratings ocenjuje, da se svetovni obeti za letos slabšajo zaradi šibkega gospodarstva in trgovinskih napetosti.

“Evropa bo morda pospešila prehod na električna vozila z davčnimi spodbudami in bolj prožnimi regulativami, pri čemer bosta Nemčija in Francija povečali podporo domačim proizvajalcem v boju proti kitajski konkurenci. Prodaja v Evropi se bo nekoliko povečala, a struktura se bo preusmerila k manj dobičkonosnim, množičnim modelom in električnim vozilom. Stroški prestrukturiranja in konkurenca bodo pritiskali na dobičkonosnost,” piše v poročilu Fitcha.