Za Bežigradom v Ljubljani se obeta še 300 stanovanj

Območje nekdanje tiskarne Mladinske knjige ob Dunajski cesti se je že pred časom spremenilo v gradbišče. Najprej so britanski investitorji, sklad Zetland Capital, obnovili del objekta, ki je bil zavarovan kot stavbna dediščina, nato pa v njem uredili za okoli 6.600 kvadratnih metrov pisarniških površin. V začetku lanskega leta so nato stavbo prodali podjetniku Jocu Pečečniku za okoli 16 milijonov evrov.

Britanci, ki so sicer v zadnjem času zelo dejavni na ljubljanskem nepremičninskem trgu, so pred kratkim nato podrli sosednje skladišče, kjer načrtujejo še gradnjo 240 stanovanj.

Predlog za še 300 stanovanj

Očitno pa se bo mini industrijska cona ob ulici Mašera-Spasićeve, ki v smeri proti Slovenčevi vključuje še več skladiščnih hal, nadalje spreminjala. Šest investitorjev je namreč na ljubljansko občino poslalo predlog za dopolnjen Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Na območju med Slovenčevo in Mašera-Spasićeva ulico želijo zgraditi 300 stanovanj.

Površina OPPN znaša skoraj 30.000 kvadratnih metrov, trenutno pa so na njej trgovina Spar, več skladišč, poslopje Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ) in parkirišča.

Trgovino Spar in skladišča bi zrušili, medtem ko bi pri stavbi SIQ dogradili prizidek.

Tri nove stavbe

Kot izhaja iz predloga OPPN, bi bila osrednja stavba v obliki črke U, imela bi šest nadstropij, pod njo pa bi bile tri kletne etaže z garažami. Najvišja dovoljena višina zgradbe je 24 metrov. Drugi blok bo lahko visok največ 22 metrov, pod zemljo pa sta predvideni dve garažni etaži. Zasnovana je kot terasasto stopničen kubus s pasažo v sredini, ki povezuje zunanje površine na vzhodni in zahodni strani stavbe.

O OPPN bodo mestni svetniki odločali konec septembra, kot izhaja iz predloga, pa bi občino gradnja prometno in komunalne infrastrukture stala 6,6 milijona evrov.

V projektu je predvidena tudi ureditev parka in drevoreda ob Mašera Spasićevi ulici.

Kdo so investitorji?

Pod predlog se je podpisalo šest naročnikov oziroma investitorjev.

Ob Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje še družba WLB, ki jo vodi Aleš Wachter, Alpeaktiv, ki se ukvarja s prodajo športne opreme, vodi pa jo nekdanja poslanka SMC Maruša Škopac, Strle Svetila, Vieste pod vodstvom Boruta Rismala in Nama, družba za upravljanje z nepremičninami. Inštitut in Nama sta na omenjenem območju večinska lastnika, manjši del med inštitutom in starejšo poslovno stavbo, ki je predvidena za rušenje, pa je v lasti štirih različnih lastnikov.

Nama je sicer pred kratkim dobila novega lastnika, saj jo je dokončno prevzel nemški sklad KATERA Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft P11. Nama upravlja več kot 25 tisoč kvadratnih metrov nepremičnin na šestih lokacijah, prek hčerinske družbe pa tudi kultno veleblagovnico v središču prestolnice.