Slovenci že desetletje nori na hrvaške nepremičnine, tudi novi davek ne zmoti

Pred dvema letoma so primat med tujimi kupci hrvaških nepremičnin od Nemcev prevzeli Slovenci. Na prvem mestu so ostali tudi lani in v prvih mesecih letošnjega leta, ko so kupili vsako tretjo nepremičnino med tujimi kupci.

V zadnjih desetih letih so tujci kupili skoraj 86.000 nepremičnin na Hrvaškem, od tega jih je tretjina pristala v slovenskih rokah, kažejo podatki hrvaške davčne uprave. Slovenci so v desetletju kupili več kot 24.000 nepremičnin, predvsem v obalnih regijah in hrvaški Istri.

Direktor ene največjih hrvaških nepremičninskih agencij Borislav Vujović je za Poslovni Dnevnik dejal, da je že v času skupne države veliko število Slovencev imelo nepremičnine na Hrvaškem.

“Obstaja tradicija in navada. Po drugi strani pa je slovenska obala bistveno manjša od hrvaške. Govorimo podoben jezik, se razumemo, mentaliteta ni zelo drugačna,” razloge, zakaj so med Slovenci priljubljene nepremičnine pri njih, našteva hrvaški posredniški agent.

Tudi nov davek na nepremičnine, ki je začel veljati letos in je nasledil davek na počitniške hiše, zanimanja Slovencev ni zmanjšal.

“Število poizvedb o novih davčnih podrobnostih se je povečalo, a glede na to, da se je davek na počitniške hiše plačeval že do zdaj, se v večini primerov ne bo zgodilo nič bistvenega. Zneski davka niso visoki, gibljejo se do največ osem evrov na kvadratni meter, kar ni zelo veliko,” še dodaja Vujović.

Rast se je upočasnila

Cene hrvaških nepremičnin, podobno kot pri nas, še vedno rastejo, vendar počasneje kot v prejšnjih letih. Lani se je rast le rahlo zmanjšala, saj so imeli na Hrvaškem robustno gospodarsko rast in dvig plač, v zadnjih oceni finančne stabilnosti ugotavlja Hrvaška narodna banka (HNB). Cene so se v letu 2024 v primerjavi z letom pred tem zvišale za 10,4 odstotka, kar je manj kot v letu 2023, ko je bila medletna rast 11,9 odstotna. Najpočasneje so rasle v Zagrebu, medtem ko je bila upočasnitev rasti na Jadranu manj izrazita, kjer je več tujih kupcev.

Ob tem je zanimiv pogled na lokacije in način nakupa. V zadnjih štirih letih je po podatkih HNB 70 odstotkov nepremičnin kupilo brez kredita.

Za obalno regijo je značilna močna prisotnost tujih kupcev in nakupi za turistične najeme, ki se pogosteje financirajo z lastnimi sredstvi, zato je delež kreditiranja na splošno nižji, navajajo pri analitski družbi Arvio.

Povsem drugače je v glavnem mestu Zagreb, kjer je večina nepremičninskih poslov s posojili, saj se večina nepremičnin kupuje za stanovanjske namene.

Tudi letos nad evropskim povprečjem

Povprečna cena kvadratnega metra se je lani zvišala na 3.543 evrov, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Najvišje povprečne cene stanovanj so bile v Istri, in sicer 3.750 evrov na kvadratni meter, v Splitsko-dalmatinski županiji pa 3.748 evrov, še dodajajo.

Letošnje oglaševane cene kažejo nadaljnjo močno rast realiziranih cen v prvi polovici leta 2025, so zapisali v Hrvaški narodni banki.

Analitiki RBA so za hrvaški portal mirovina.hr napovedali, da bodo cene nepremičnin tudi letos rasle, vendar z enomestnim odstotkom, a še vedno nad povprečjem evrskega območja.

Dodajajo, da bo dinamika rasti cen stanovanjskih nepremičnin na Hrvaškem ostala opazno nad povprečjem Evropske unije in držav z evrom.

Kje se najdejo še dobre priložnosti?

Čeprav so cene v najbolj znanih turističnih krajih, kot so Dubrovnik, Rovinj in Split, že zelo visoke, se še vedno najdejo priložnosti. Med njimi so mesta Bale, Pirovac, Podgora, Tribunj in Vrsi. Kot je dejal izvršni direktor Nekretnine.hr Mladen Matijević, je tem mestom skupna stabilna rast povpraševanja od kupcev, ki želijo nepremičnino ob morju, a izven natrpanih lokacij.