Slovenci so se navduševali nad vikendi na Hrvaškem: kje jih še iščejo

V lanskem letu so Slovenci postali rekorderji med tujimi kupci nepremičnin na Hrvaškem in po več letih prehiteli Nemce. Lani so tako kupili 3.400 nepremičnin oziroma četrtino vseh med tujci, kažejo podatki hrvaške davčne uprave.

So Slovenci pri iskanju druge nepremičnine oziroma dopustniške destinacije pogledovali le proti hrvaški obali ali jih zanimajo počitniški apartmaji tudi doma?

Uradnih statistik že desetletje in pol ni več, saj je geodetska uprava (Gurs) zaradi premajhnega vzorca prodajo vikendov prenehala šteti leta 2009. Zadnji utrip na celotnem nepremičninskem trgu kaže, da se je prodaja stanovanj in hiš močno upočasnila, cene pa po zadnjih podatkih analitskega podjetja Arvio stagnirajo.

Majhna ponudba

Da gre pri prodaji vikendov za manjši del celotnega trga, se hitro potrdi že ob pregledu največjega spletnega portala z nepremičninami. Pod zavihkom vikendi najdemo le 140 zadetkov, skoraj polovico v savinjski regiji, vendar mnogi prodajalci nepremičnine uvrstijo tudi v splošno kategorijo. Predvsem je ta trend opazen na Obali.

Prodaja vikendov specifična

Cene? Od nekaj 10.000 evrov pa tudi do čez pol milijona evrov se giblje razpon na portalu. Direktor nepremičninske agencije Century 21 Dušan Lazar ocenjuje, da je delež prodaj vikendov v primerjavi z vsemi nepremičninskimi posli približno desetodstoten.

“Prodaja vikendov je nekoliko specifična. Glavno vlogo imata lokacija in ustreznost objekta. Več je primerov, ko objekti nimajo popolne dokumentacije. Neustrezno urejeni papirji so pogost problem pri nas, lahko pa bi rekli, da so pri hišah na odročnejših lokacijah še večji kot v mestih. Pri stanovanjih je teh težav na splošno manj,” pojasnjuje Lazar.

Po njegovih izkušnjah se kupci najbolj ozirajo po Obali in Kranjski Gori, sledi Kras, zanimanje za Hrvaško pa v zadnjih mesecih nekoliko upada.

“Na splošno je Gorenjska nekoliko dražja. Na najcenejših lokacijah, kot so Bela krajina, Haloze ali Goričko, se pa lahko dobijo zelo ugodna lepa zemljišča že od 40.000 evrov naprej,” dodaja Lazar. Ob obali se bolj iščejo stanovanja, medtem ko so na večjih parcelah z gozdom ali vinogradi običajno hiše.

Ob morju se cene stanovanj gibljejo od 200.000 evrov naprej, hiše v hrvaški Istri pa okoli 400.000 evrov.

Zanimiva tudi Rakitna

Nepremičninski posrednik pri Metropola IN Roman Prskalo največ zanimanja pri izbiri vikendov ob klasičnih turističnih krajih v zadnjem času opaža tudi okolico Ljubljane, predvsem Rakitno in pa na štajerskem koncu Roglo in Pohorje. Kdor išče cenejše opcije, po opažanjih Prskala pogleduje proti Dolenjski. “Zelo zanimiva so na primer bližina Kolpe in Bela Krajina, okolica Postojne in Notranjska,” našteva.

“Cenovno dostopnejše hiške se običajno nahajajo na podeželju, na manj ali bolj dostopnih legah. Poleg velikosti in starosti nepremičnine na ceno lahko močno vpliva tudi infrastruktura (dostopna cesta, elektrika, voda) in pa mikrolokacija,” razlaga Prskalo.

Po njegovih izkušnjah se znesek, ki so ga kupci, s katerimi sodeluje, pripravljeni odšteti za vikend največkrat giba med 100.000 in 300.000 evrov. “V bolj odročnih in manj turističnih krajih pa so cene lahko znatno nižje, od nekaj deset tisoč evrov dalje.”

Zanimive lesene brunarice

V nepremičninski agenciji Smuk, ki je specializirana za Gorenjsko, opažajo predvsem povpraševanje po lesenih vikend brunaricah, ki imajo hišno številko. Najbolj iskani so vikendi na Pokljuki, Gorjah, Kranjski Gori in Zgornjesavski dolini, okolici Bleda in Rodovni.

Kupci so predvsem mlajše družine in pari srednjih let, največ povpraševanja pa je v cenovnem razponu med 50.000 in 150.000 evrov.

Pri prodaji oziroma nakupu vikenda je po nasvetu Romana Prskala iz Metropole IN najprej preveriti:

– Namensko rabo zemljišča (vikendi so pogosto zgrajeni na gozdnih ali kmetijskih zemljiščih). V nekaterih primerih so vikendi zgrajeni na zemljiščih, ki niso v celoti kategorizirana kot stavbna, kar lahko povzroči težave pri pridobivanju dovoljenj.

– Pravno stanje nepremičnine – Pogosti so primeri, ko objekti nimajo ustreznih gradbenih dovoljenj ali so zgrajeni brez ustrezne dokumentacije. To lahko oteži prodajo ali pa zahteva dodatne stroške za legalizacijo.

– Dostop do infrastrukture: Veliko vikendov stoji na bolj odročnih lokacijah, kjer ni vedno zagotovljena dostopnost do komunalne infrastrukture (voda, elektrika), nekateri vikendi tudi nimajo urejenega dostopa z osebnim vozilom oziroma imajo dostop le peš.

Pozoren je treba biti tudi na gradbeno dokumentacijo, številni objekti so bile v poznejših letih tudi dozidani ali dvignjeni, kar ni nujno skladno z gradbenim dovoljenjem.