Spoznajte profesorja s 110 patenti, 10 podjetji in 2,5 milijarde dolarjev
Yet-Ming Chiang je z znanstvenimi raziskavami o materialih ustvaril vrsto podjetij na področjih, kot so proizvodnja baterij, zeleni cement in kritični minerali, ki bi lahko pomagali ublažiti podnebno krizo.
Profesor na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) Yet-Ming Chiang rad lovi ribe. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je pri ribolovu opazil, da se vode v Novi Angliji segrevajo. “Na Cape Codu smo nekoč lovili jastoge,” je dejal Chiang v telefonskem pogovoru iz svoje pisarne, na steni za njim pa je visela podoba v japonskem slogu, ki prikazuje progastega brancina, ki ga je ujel. “Zdaj pa lovimo delfinke. To je res noro.”
Ta vpogled v dejanski vpliv podnebnih sprememb, ko so se tropske in subtropske ribe pojavile v vodah, kamor ne sodijo, je bil ključnega pomena za Chianga, ki je svoj raziskovalni laboratorij uporabil za soustanovitev desetih zagonskih podjetij.
Osem od njih se osredotoča na energijo in trajnost, med njimi Form Energy, ki je za svoje izdelke iz baterij na osnovi železa in zraka zbralo skoraj milijardo dolarjev, in Sublime Systems, ki je aprila od ameriškega ministrstva za energijo prejel 87 milijonov dolarjev za izgradnjo komercialnega obrata za proizvodnjo nizko ogljičnega cementa.
“Veliko je stvari, ki jih lahko naredimo.“
Ko podnebna kriza postaja vse bolj pereča, Chiangove raziskave in njegova sposobnost, da jih uporabi v praksi, dajejo upanje in so mu tudi prinesle mesto na Forbesovem seznamu vodilnih na področju trajnostnega razvoja, ki je bil letos objavljen prvič. Je lastnik približno 110 patentov in avtor več kot 300 znanstvenih člankov s področij, kot sta baterijska tehnologija in elektrokemična proizvodnja industrijskih materialov.
Morda je še pomembnejše, da je te raziskave uporabil za ustanovitev podjetij, ki bodo trenutne tehnologije na osnovi ogljika nadomestila s komercialno vzdržnimi zelenimi in nizko ogljičnimi alternativami. Do zdaj so njegova zagonska podjetja zbrala več kot 2,5 milijarde dolarjev za izdelavo baterij, razogljičenje cementa in iskanje okolju prijaznejših načinov pridobivanja pomembnih mineralov, ki so ključni za elektrifikacijo.
V nobenem od teh zagonskih podjetij ni glavni direktor, vendar pogosto ohranja svojo vlogo, na primer kot direktor za znanstvene raziskave v podjetjih Form Energy in Sublime Systems.
“Ljudi skrbi, ali lahko kaj naredimo do leta 2050, in kaj bo, če ne bomo mogli. Ne zapravljajmo časa za skrbi o tem. Veliko je stvari, ki jih lahko naredimo. Sem optimist,” pravi Chiang. “Ne gre za to, da pridemo do leta 2050 in rečemo: Nismo vsega naredili pravočasno, odnehajmo.”
Predavatelj pri 32 letih
Danes 66-letni Chiang se je z družino iz Tajvana priselil v ZDA pri šestih letih, ko je njegov oče na državni univerzi v Oklahomi pridobil inženirski naziv. Odraščal je v New Jerseyju in Connecticutu, kjer so njegovi starši nekaj časa vodili trgovino z azijsko hrano.
Na MIT je prišel kot študent prvega letnika in ga ni nikoli zapustil, saj je leta 1985 doktoriral s področja keramike in se pridružil osebju fakultete. Leta 1990, ko je bil star 32 let, je že dobil mesto predavatelja.
Chiang se je vedno ukvarjal z raziskavami, povezanimi z energijo, saj je kot srednješolec v 70. letih prejšnjega stoletja doživljal energetsko krizo, vendar se je šele po letu 2000 osredotočil na podnebje in trajnost. Danes se ukvarja samo s tem. “Ko pridejo študenti in rečejo, da bi radi raziskovali z mano, jim povem, da se ukvarjam samo s podnebjem,” pove Chiang, čigar raziskovalna skupina običajno šteje 25 članov, vključno z diplomanti in podoktorskimi raziskovalci.
Kaj raziskuje v 10 start upih
Leta 1987 je ustanovil svoje prvo zagonsko podjetje American Superconductor, ki proizvaja visokotemperaturno superprevodno žico za uporabo v energetiki in napajanju. Velja za zvezdo na področju raziskav baterij, od takrat je soustanovil še štiri podjetja za baterije, med njimi Form Energy, ki je začelo delovati leta 2017.
V zadnjem času pa je ustanovil podjetja na področjih raziskav in izdelave cementa ter motorjev za električna letala. Kot je povedal, je deloval na petih različnih tehnoloških področjih, ki imajo potencial za dekarbonizacijo več gigaton toplogrednih plinov na leto.
“Ob tem je eden najplodnejših akademskih izumiteljev na MIT in je že več desetletij gonilna sila na področju energetskih materialov,” je povedal Carmichael Roberts, soustanovitelj bostonskega podjetja tveganega kapitala Material Impact, ki vlaga v inovacije na področju znanosti o materialih. “V svoji stroki je eden najboljših na svetu.”
Njegovo prvo podjetje za izdelavo baterij, A123 Systems, je nastalo leta 2001. Na njegova vrata je potrkal Ric Fulop, takrat 26-letni študent, ki je opustil študij. Fulop, zdaj izvršni direktor podjetja Desktop Metal, ki se ukvarja s 3D-tiskanjem in med katerega soustanovitelji najdemo tudi Chianga, je prebral Chiangove članke o novi tehnologiji za hitro polnjenje litij-ionskih baterij in videl potencial za komercializacijo inovacije.
Podjetje A123 Systems je zbralo veliko denarja, vključno z 250 milijoni dolarjev zveznih nepovratnih sredstev. Ko je leta 2009 vstopilo na borzo, so delnice že prvi dan trgovanja poskočile za 50 odstotkov in zaključile nad 20 dolarji za delnico.
Vendar so se upi za podjetje, ki je beležilo izgubo, kmalu izjalovili. Ponudbe na trgu je bilo preveč, vključno s cenejšimi baterijami iz Azije, povpraševanja pa premalo, saj se je prodaja električnih avtomobilov odvijala počasneje, kot je bilo pričakovano. Oktobra 2012, ko so bile delnice vredne le 25 centov, je družba A123 razglasila stečaj. Leto pozne je podjetje, zdaj s kitajskim lastnikom, izšlo iz stečaja. Kljub temu Chiang meni, da je to bil uspeh, saj se tam razvita tehnologija še vedno uporablja, njegovi diplomanti pa so se razpršili po drugih energetskih zagonskih podjetjih, vključno z ONE in Vertiv.
Od baterij k cementu
“Yet-Ming je ustvaril enega najbolj plodnih portfeljev našega časa,” pravi Dayna Grayson, soustanoviteljica družbe Construct Capital, ki Chianga pozna že vrsto let. “Ima res velik apetit po zadevah, ki utegnejo biti vplivne.”
S podjetjem Sublime Systems, ustanovljenim leta 2020, se je Chiang od baterij preusmeril k cementu. Približno tretjina vseh emisij toplogrednih plinov izvira iz industrije, pri čemer sta cement in jeklo dva od največjih krivcev. Vsak od njiju prispeva približno osem odstotkov emisij.
Leah Ellis, soustanoviteljica in glavna direktorica podjetja Sublime, je kot podoktorska raziskovalka odšla na MIT in sodelovala s Chiangom. Čeprav je takrat raziskovala predvsem baterije, jo je Chiang po ustanovitvi podjetja Form Energy prosil, naj razmisli o raziskovanju, kako bi lahko razogljičili cement, saj bi to lahko imelo velik vpliv, zanimanje pa so izrazili tudi vlagatelji in predstavniki vlade. “Yetov način izumljanja je, da začne s problemom in se vrača nazaj do rešitve,” je dejala Ellis. “Lahko prehaja od baterij do cementa in hladne fuzije.”
Družba Sublime Systems je zdaj postavila pilotni obrat in gradi komercialni obrat v Holyokeu, v Massachusettsu. Elektrokemični postopek nadomešča visokotemperaturne peči, ki se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo cementa in so tako velik onesnaževalec zraka. “Električna energija bo najcenejša oblika energije, zato bi morali poskušati elektrificirati vse procese, ki zdaj uporabljajo fosilna goriva,” je dejal Chiang.
Pred kratkim je ustanovil tri nova podjetja, ki se ukvarjajo s podnebjem. Je soustanovitelj podjetja Propel Aero, ki razvija motor za potrebe električnih letal, lahko pa bi ga uporabljali tudi za elektrifikacijo ladijskega prometa in vlakov. Pred kratkim je prejelo 1,1 milijona dolarjev iz zveznega raziskovalnega programa ARPA-E.
Sodeluje tudi pri zagonskem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem litija iz trdnih kamnin, pa tudi pri podjetju za raziskave geološkega vodika, ki bi lahko bil obsežen vir energije brez ogljika. “Geološki vodik bo še zelo odmeven, a si to na nek način zasluži, saj obstaja vznemirljiva možnost, da bo to nov primarni vir energije,” napoveduje Chiang.
Pod lupo tudi kritični materiali
V zadnjem času veliko razmišlja o kritičnih mineralih – o rudnikih, v katerih jih pridobivajo, in talilnicah, ki rudo segrevajo na visoke temperature, da iz nje pridobijo kovine. Te dejavnosti niso prijazne do okolja. “Talilnice so ustvarile velikanski delež kislega dežja,” poudarja. “Kaj bi lahko naredili, da jih ne bi potrebovali? Dobil sem idejo in bom enega od svojih novih podiplomskih študentov prosil, naj jo nekaj časa preučuje.”
Razogljičenje je še vedno na začetku, zlasti na področjih, kot sta industrija in rudarstvo, zato bi bil lahko vpliv novih tehnologij velikanski. “Razogljičenje pomeni, da imate možnost, da na nove temelje postavite tehnologije in industrije, ki obstajajo že 100 let, v nekaterih primerih pa tudi 200 let. Kako pogosto imate to priložnost?” pravi Chiang. “To je odličen čas za iskanje rešitev.”
Avtorica članka je Amy Feldman.