Od razstavljanja stacionarnih telefonov do inženirke leta 2024

Ljudje Kaja Stepančič 16. januarja, 2025 20.03
featured image

Rebeka Kropivšek Leskovar iz Interblocka je komisijo navdušila s svojim etičnim odnosom do razvoja novih tehnologij.

16. januarja, 2025 20.03

V sklopu iniciative Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, je potekal sedmi zaporedni izbor Inženirka leta. Prejemnica letošnjega naziva je Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvojna inženirka v skupini Interblock.

Rebeko Kropivšek Leskovar že od otroštva vodita kreativnost in radovednost, saj je razstavljala različne aparate, predvsem stacionarne telefone, risala stripe in sanjala o znanstveni fantastiki. Prvič je v stik z roboti prišla na poletni šoli informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter spoznala, da ti niso ‘doma’ samo v znanstveni fantastiki, ampak so tudi priložnost za prihodnji poklic.

Tako se je prižgala njena inženirska iskra. “Vsako stvar, ki jo delam, poskusim delati na ustvarjalen način,” pravi. Verjame, da z raziskovanjem in domišljijo vedno najdemo odgovore, so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji izbora.

Razvija tehnologije strojnega vida

Mehatronika in nato robotika sta bili smeri, ki sta se najbolj zlili z njeno vizijo profesionalne poti. Začela je s študijem mehatronike na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, magistrirala pa na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, in sicer iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Inženirka leta 2024 Rebeka Kropivšek Leskovar. (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Danes v skupini Interblock, ki se ukvarja z igralniškimi tehnologijami, dela v razvoju aplikacij tehnologij strojnega vida, osredotočenih na človeka. Strojni vid s pomočjo umetne inteligence omogoča napravam videti in razumeti svet, kot ga vidimo ljudje.

Kot inženirka si prizadeva za razvoj tehnologij z mislijo na to, kakšni bodo njihovi vplivi v vsakdanjem življenju. Ta premislek je, pravi Rebeka, nujen del razvoja: “Vsaka nova tehnologija, ki stopi na trg, ima lahko izjemen vpliv na našo družbo – tako dober kot slab.”

“Če te vodi raziskovalni duh, je vse mogoče”

Kot inženirka verjame, da je ključno interdisciplinarno sodelovanje. Timski duh in delo po principu ‘več glav več ve’ sta njen vsakdanjik pri reševanju kompleksnih problemov. Prepričana je, da z dobro ekipo prideš do spoznanj, do katerih sam ne bi. Zato ne presenečata njen ugled in spoštovanje kolegov v delovnem okolju.

Rebekina zgodba je po mnenju članov komisije izbora dokaz, da je “v sodobnem visokotehnološkem svetu še vedno mogoče ostati zvest sebi in odprtemu duhu ter na tem temelju graditi karierno pot”. “S svojim etičnim odnosom do razvoja tehnologij je pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka,” so zapisali v utemeljitvi.

Rebeko so prepoznali kot navdih mladim. Inženirka leta 2024 jim sporoča: “Če te vodi raziskovalni duh, je vse mogoče.”

Rebeka Kropivšek Leskovar
“S svojim etičnim odnosom do razvoja tehnologij je Rebeka pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka,” je o njej zapisala komisija izbora (Foto: Andrej Križ)

Prijavilo se je 41 inženirk

Na letošnji izbor je prispelo 41 prijav, pri čemer so prevladovale kandidatke s področja računalništva in informatike, pa tudi kemije, strojništva in elektrotehnike. “Veseli nas, da se vedno več inženirk zaveda, kako pomembno je, da poleg časa, ki ga namenjajo svojemu poklicnemu udejstvovanju, čas namenjajo tudi promociji med mladimi,” je ob tem povedala Metka Škofic, urednica projekta Inženirke in inženirji bomo!.

Nominiranke za Inženirko leta 2024. (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Poudarila je, da so v družbi še vedno prisotni stereotipi, ki jih želijo z izborom naslavljati in preseči. “Zavedati se moramo, da imajo dekleta izjemen potencial, ki ostaja neizkoriščen, tako na škodo gospodarstva kot tudi družbe,” je dejala.

Končne nominiranke za inženirko leta 2024 so bile:

  • Brina Škoda, vodja oddelka za uporabniško izkušnjo v podjetju Loftware; 
  • Emina Mešić, inženirka proizvodne odličnosti in vodja zagona novih linij v podjetju Henkel Maribor;
  • Jasna Krmelj, iOS razvijalka in tehnična direktorica v podjetju Gentler Stories; 
  • Jerneja Šušel, raziskovalka v podjetju SIJ Metal Ravne; 
  • Karmen Košutar, višja samostojna strokovna sodelavka v DRI upravljanje investicij, v funkciji sekretarke na projektu Drugi tir Divača–Koper; 
  • Katja Škof Žavcer, vodja oddelka za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming; 
  • Manca Kok Bevc, vodja kakovosti v podjetju Incom; 
  • Rebeka Kropivšek Leskovar, razvojna inženirka v skupini Interblock;  
  • Staša Velcl, samostojna tehnologinja v proizvodnji učinkovin v podjetju Krka ter
  • Urša Skerbiš Štok, zaposlena na oddelku razvoja električnih sistemov v podjetju Pipistrel Vertical Solutions.

Na mestu inženirke leta bo nasledila Ljupko Vrtevo

Rebeka Kropivšek Leskovar bo kot prejemnica naziva nasledila Ljupko Vrtevo, razvojno inženirko za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Pred njo je inženirka leta postala Rosana Kolar, letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika.

Naziv inženirke leta so v preteklosti prejele še Nataša Kovačević, vodje projektov na oddelku za raziskave v podjetju Kolektor Mobility, Jasna Hengović, razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab, Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo in raziskovalka ter predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ter Dora Domajnko, razvojna inženirka v podjetju RLS merilna tehnika.

Izbor je potekal sedmič zapored v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je na podelitvi inženirkam in inženirjem svetoval, naj se ne omejujejo s konvencionalnostjo, ampak naj vedno iščejo nove poti in rešitve ter zagotovil, da jih bo ministrstvo pri tem finančno podpiralo.

“Tako bo poskrbljeno za karierni in intelektualni razvoj mladih talentov in hkrati za blaginjo celotne družbe, saj so inovacije tiste, ki izboljšujejo naša življenja,” je še poudaril minister Papič.