Nesramno bogati Kitajec, ki ga verjetno ne poznate, a ste pri njem že nakupovali
Za spletno tržnico Temu vas je večina že slišala, veliko manj pa vas pozna njenega ustanovitelja Colina Huanga, ki je nedavno za krajši čas postal najbogatejši Kitajec.
Še pred nekaj leti se je kot cenejša alternativa ameriškima spletnima platformama Ebayu in Amazonu predstavljal kitajski Aliexpress, ki je v lasti Alibabe. V zadnjem obdobju pa zelo hitro v ospredje stopa Temu. Aplikacija je pri vrhu najbolj priljubljenih brezplačnih aplikacij na mobilnih telefonih in je že prehitela številne uveljavljene mednarodne spletne trgovine.
Če sta ustanovitelja Amazona in Aliexpressa znana milijarderja Jeff Bezos in Jack Ma, pa je veliko manj znano ime ustanovitelja Temuja, 44-letnega Colina Huanga.
Huang ima v svojem portfelju številna podjetja – platformo za e-trgovanje Ouku, podjetje za spletne igre Xinyoudi in Pinduoduo, s katero je zaslovel med epidemijo koronavirusa. Pinduoduo je bila leta 2015 razvit kot spletna tržnica s poudarkom na kmetijstvu, pozneje pa se je razširila na različne izdelke. Njihov slogan je “Skupaj, več prihrankov, več zabave”.
Po oceni Forbesa je Huangovo premoženje leta 2021 s 16,5 milijarde dolarjev poskočilo na 55,6 milijarde dolarjev, vendar je podobno kot pri številnih covidnih milijarderjih tudi hitro upadlo. Leta 2022 je Forbes njegovo vrednost ocenil na 11,3 milijarde dolarjev, v zadnjih dveh letih pa se je povzpel na 50,8 milijarde dolarjev. Nedavno je z vrha izrinil Džonga Šanšana, predsednika in ustanovitelja podjetja za proizvodnjo pijač Nongfu Spring, ki ga naslavljajo tudi s kitajskim kraljem ustekleničene vode.
Vendar je že čez nekaj dni moral prestol najbogatejšega spet prepustiti Džongu Šanšanu, saj je njegovo premoženje po oceni Forbesa vredno 35,2 milijarde dolarjev; to je v zadnjih dneh močno upadlo, potem ko so v podjetju PPD, v katerem je največji posamični lastnik, objavili četrtletne rezultate, ki so bili nižji od pričakovanj. Trenutno je na petem mestu najbogatejših Kitajcev.
Kdo je eden najbogatejših Kitajcev
Colin Huang je odraščal v kitajskem mestu Hangdžou, starša sta bila tovarniška delavca. Pri 12 letih pa je zaradi izjemne nadarjenosti v matematiki začel obiskovati elitno šolo za tuje jezike Hangdžou. Pozneje je nadaljeval študij na univerzi Džejiang, nato pa je na univerzi Wisconsin magistriral iz računalništva.
Pripravništvo je opravljal na Googlu in Microsoftu, nato pa leta 2004 poklicno pot začel na sedežu spletnega velikana, kjer je bil inženir programske opreme in vodja projektov.
A se je že leta 2006 preselil na Kitajsko in sodeloval pri ustanovitvi podjetja Google China. Leta 2007 je Huang ustanovil Ouku.com, platformo za e-trgovanje, specializirano za potrošniško elektroniko. Prodal jo je tri leta pozneje in nato zagnal platformo Leqi, ki je omogočala tujim blagovnim znamkam, da so se tržile na večjih kitajskih spletnih straneh za nakupovanje kot sta Tmall in JD.com.
Pred devetimi leti je napovedal svojo poklicno upokojitev, saj je imel veliko zdravstvenih težav zaradi okužbe ušesa. Med počitkom je dobil zamisel za podjetje Pinduoduo, pri tem pa se je zgledoval po strategijah Alibabe in Tencenta. Zagotovil si je osem milijonov dolarjev začetnega kapitala in leta 2015 zagnal Pinduoduo (PDD), ki se osredotoča na skupinsko nakupovanje.
Huangovega imena danes ne boste našli na vodilnih položajih PDD. Leta 2020 je najprej odstopil z mesta glavnega izvršnega direktorja PDD, leto pozneje pa še s položaja predsednika upravnega odbora. Umaknil se je po tem, ko je kitajska oblast začela bolj nadzorovati tehnološke velikane in po odmevnem izginotju ustanovitelja Alibabe Jacka Maja, ki je kritiziral oblast.
Haung je sicer ostal največji posamični lastnik PDD, v pismu delničarjem pa je pred tremi leti zapisal, da se bo posvetil osebnim interesom, ki so povezani z raziskovanjem hrane in znanosti o življenju.
Leto 2022 prelomno
Leto 2022 je bilo za Huanga prelomno. Takrat je njegovo podjetje PDD Holdings (podružnična podjetja je ustanovil tudi v ZDA, na Irskem, v Kanadi in Veliki Britaniji) lansiralo platformo Temu, z željo, da bi tekmoval s kitajskim spletnim trgovcem za oblačila Sheinom. Za razliko od njega je v svojo ponudbo dodal najrazličnejše izdelke po nizkih cenah.
Prihod Temuja se je zgodil ravno v času, ko se je kitajsko gospodarstvo začelo ohlajati, dodatne težave pa je povzročila še nepremičninska kriza. Kitajci so zaradi finančnih težav začeli spreminjati nakupovalne navade in iskali cenejše izdelke, kar je bilo glavno vodilo Temuja – široka paleta izdelkov po močno znižanih cenah in agresivno oglaševanje. Ob tem imajo tudi številne stalne ponudbe in nagrade, ki kupce spodbujajo k nakupovanju.
Aplikacija na vrhu priljubljenosti
Temu izkorišča nizke proizvodne stroške na Kitajskem in pošiljanje neposredno potrošnikom, s čimer poskuša ohranjati konkurenčnost cen. Njegova priljubljenost je hitro zrasla tudi v ZDA in drugod po svetu, saj kupci vse bolj iščejo najboljšo vrednost za denar.
Njihova aplikacija je v ZDA na vrhu po številu prenosov in je imela januarja 51 milijonov uporabnikov, kar je 300 odstotkov več kot leto pred tem, je poročal CNBC. Zrasli so tudi prihodki. Matična družba PDD Holdings je lani zabeležila 94-odstotno letno rast prihodkov, ki so znašali 34,7 milijarde dolarjev.
Vseeno po besedah podpredsednice za raziskave in trende pri podjetju za tržno analitiko Sensor Tower Seeme Shah osrednja strategija Temuja še vedno ostaja hitro pridobivanje tržnega deleža in ne toliko dobiček.
Pojavili so se tudi med Super Bowlom
Temu ogromno denarja nameni za oglaševanje. Njihovi oglasi so se pojavili tudi med prenosom enega najbolj gledanih in največjih športnih dogodkov finala ameriškega nogometa Super Bowl, kjer so najvišje cene za reklame – za 30-sekundni oglas je treba odšteti okoli sedem milijonov dolarjev.
Temu je zakupil tri oglase med prenosom in še dva po koncu tekme, ob tem pa je v obliki kuponov in daril kupcem podaril še 15 milijonov dolarjev. “Nakupujte kot milijarderji,” je bil njihov slogan, ko so se po zaslonih menjavali izdelki od 99 centov pa do 9,99 dolarja.
Po oceni Forbesovega sodelavca Drewa Bernsteina je cilj Temuja prepričati potrošnike k “nakupu stvari, za katere se jim ni niti sanjalo, da jih potrebujejo, po tako nizkih cenah, da jih strošek ne zmoti”.
Hude obtožbe
Kljub hitri rasti Temu ni brez izzivov. Podjetje se na Kitajskem, zlasti v mestu Guangdžou, sooča s protesti dobaviteljev zaradi nesorazmerno visokih glob, ki jim jih Temu zaračuna zaradi težav, kot so slabe storitve za stranke, nepravilni opisi izdelkov in zamude pri dostavi. Kazni so lahko tudi petkrat višje od veleprodajne cene izdelka, zaradi česar so dobavitelji zelo nezadovoljni, je pred časom poročal Reuters. V medijih so se znašli tudi zaradi zloglasnega 12-urnega delovnika, ki traja šest dni v tednu.
Podjetje oziroma storitve njihove aplikacije so pod drobnogledom tudi v ZDA in Evropski uniji. Temu namreč izkorišča brezcarinsko pošiljanje pošiljk do 800 dolarjev, zato si Američani prizadevajo znižati to mejo, da bi zaščitili svoje domače prodajalce.
Podobno razmišljajo tudi v Bruslju, kjer napovedujejo nove uvozne davke na pakete iz kitajskih spletnih diskontnih trgovin, kot so Temu, Shein in AliExpress. Namen te poteze je zaščititi evropska podjetja pred cenovnimi pritiski nizkocenovnih konkurentov.
V zadnjih mesecih so še vse pogostejša opozorila, da naj bi Temu kršil zasebnost kupcev. Več tujih medijev je poročalo, da naj bi aplikacija Temu pri namestitvi na mobilno napravo od potrošnika med drugim zahtevala soglasje za dostop do orodij Wi-Fi in Bluetooth. Ob tem je pomembno dodati, da je pred leti Google iz svoje trgovine z aplikacijami izločil Pinduoduo, za katero prav tako stoji PDD Holdings, saj je aplikacija vsebovala zlonamerno programsko opremo.
