Zasebni vs. javni oblak – katerega izbrati?

Trg oblačnih storitev se je v naša življenja prikradel dokaj potiho, kmalu po prelomu tisočletja, ko so se začele razvijati prve oblačne platforme in storitve. Amazon Web Services (AWS) in Google Cloud Platform (GCP) sta kot prva začela ponujati virtualne strežnike, hrambo podatkov in omrežne storitve, ki so hitro postale izjemno privlačne, a vseeno je trajalo še skoraj desetletje, da so začela podjetja prepoznavati prednosti uporabe oblaka: skalabilnost, prilagodljivost, zmanjšanje stroškov in enostavnejšo uporabo.  

Ponudniki storitev v oblaku so postavili podatkovne centre po vsem svetu, kar je omogočilo globalno dostopnost in visoko razpoložljivost storitev. Podjetja so dobila priložnost, da sama izberejo pristop k oblaku, ki najbolje ustreza njihovim potrebam in zahtevam glede varnosti, regulativnih zahtev, stroškov itd. Skozi leta se je trg v oblaku tako razvil v zelo dinamičen in konkurenčen sektor, ki pomembno prispeva k digitalni transformaciji podjetij po vsem svetu.

Seveda se prehod v oblak ne zgodi čez noč. Gre za postopek, ki zahteva podrobno načrtovanje, veliko prilagajanja in kopico strokovnega znanja. Najprej se je treba odločiti za vrsto oblaka: zasebni oblak se običajno nahaja znotraj podjetja in katerega viri so namenjeni zgolj tej eni organizaciji; v javnem oblaku se storitve dobavijo in v celoti urejajo s strani tretje osebe. Poznamo še kombinacijo zasebnega in javnega oblaka ali uporabo več oblakov (multicloud) z virtualnimi strežniki, programsko opremo in storitvami več operaterjev v javnem oblaku.

Javni oblak je na široko odprl vrata v digitalni svet

V preteklosti so bile rešitve, kot sta analiza podatkov v realnem času in strojno učenje, dostopne samo tehnološkim velikanom. V zadnjih nekaj letih pa so ponudniki javnega oblaka te zmogljivosti naredili cenovno ugodnejše, poenostavil se je tudi dostop do njih. Široka demokratizacija bogatih tehnologij v javnem oblaku je opolnomočila sodobne organizacije, da odklenejo inovacije in spodbujajo stalno digitalno preobrazbo – s čimer so postavili temelje za prihodnjo odpornost in rast.

Vse več podjetij tako danes uporablja vsaj eno storitev v oblaku, število pa iz dneva v dan narašča. Posledično so se povečali tudi njihovi prihodki, kar je razumljivo: javni oblak namreč ponuja stroškovno učinkovit pristop, ki podjetjem omogoča enostaven dostop do infrastrukturnih virov, kot so strežniki, shramba podatkov, omrežne storitve. To pomeni, da lahko začnejo z majhnimi koraki in postopoma širijo svojo infrastrukturo v oblaku, vire pa prilagajajo glede na potrebe podjetja.

Javni oblak podjetjem omogoča, da dostopajo do virov in storitev kjerkoli in kadarkoli, zato takoj dosežejo nove trge. Prav tako poenostavlja številne izzive, povezane z uvajanjem inovativnih tehnologij, saj osnovno infrastrukturo v veliki meri upravlja ponudnik oblaka. To podjetjem omogoča, da večji del svoje pozornosti preusmerijo na inovacije. Poleg tega javni oblak pogosto ponuja napredne varnostne funkcije in kopiranje podatkov, kar pomaga zaščititi podatke in zagotoviti, da so inovacije varne in odporne na morebitne napade ali izpade. Tako javni oblak deluje kot platforma, ki omogoča podjetjem hitrejši, bolj prilagodljiv in varnejši razvoj inovacij v digitalnem svetu.

Iz (enega) javnega oblaka v več oblakov

Trg oblakov se je razvijal skladno z zahtevami strank po digitalni preobrazbi in kmalu je postalo jasno, da ni nobenega oblaka, ki bi lahko izpolnil vse zahteve podjetij na prehodu v digitalno transformacijo. Prav zato ponudniki javnih oblakov še danes nenheno uvajajo nove funkcije, tehnologije in storitve (orodja za avtomatizacijo in analizo podatkov, umetno inteligenco, ML …), ki omogočajo podjetjem, da ostanejo konkurenčna in izboljšujejo svoje poslovanje.

Posledično imajo podjetja ogromno priložnosti za inovacije. Med drugim lahko izberejo najboljše možnosti pri več različnih ponudnikih oblačnih storitev (denimo AWS, Azure, Google Cloud, pa tudi pri regionalnih ponudnikih, kot je Mainstream, ki je z mrežo 8 podatkovnih središč največji ponudnik inovativnih rešitev v oblaku in svetovalnih storitev v Jugovzhodni Evropi). Mnoga regionalna podjetja denimo združujejo programsko opremo storitev (SaaS) in rešitve za analize podatkov z viri, ki jih najemajo od regionalnih ponudnikov.

V tej industriji je znan rek ‘Niste vi tisti, ki izberete večoblačnost, temveč večoblačnost izbere vas!’ Ker so združitve in prevzemi v zadnjih nekaj letih podjetja prisilili k razvoju, so se ta namreč v veliki meri začela odločati za hibridne in večoblačne rešitve – predvsem zaradi večje prilagodljivosti, nadzora in razpoložljivosti.

Glede na poročilo tehnološkega podjetja Flexera, ki je specializirano za upravljanje programske opreme in storitev v oblaku, ima kar 93 odstotkov tistih, ki trenutno uporabljajo storitve v oblaku, vzpostavljeno večoblačno strategijo, ki v bistvu ponuja »najboljše iz različnih svetov«. Ob tem pa začenjajo podjetja vse bolj prepoznavati tudi prednosti aktivnega izkoriščanja priložnosti za podporo inovacij.

Temelji oblačnih storitev so inovacije

Podjetja z daljšo kilometrino delovanja v oblaku in večjim številom raznolikih ekip imajo denimo sedaj možnost izbrati oblačno platformo, ki se jim zdi najboljša za posamezni projekt. To jim omogoča, da izkoristijo najboljše storitve, politike poslovanja, postopke in celo geografski doseg, ki ga nudi posamezna platforma v oblaku.

Glede na poročilo o ‘stanju sprejemanja in varnosti oblačnih storitev v podjetjih’ (State of Enterprise Cloud Adoption and Security ) iz leta 2020, je na primer kar 85 odstotkov IT-strokovnjakov prepričanih, da je sprejetje oblaka nujno za njihovo podjetje, če želijo spodbujati inovacije in ostati konkurenčni na trgu, pri čemer navajajo agilnost storitev v oblaku kot ključno razliko med stagnacijo in rastjo.

Za to stopnjo nujnosti na področju spodbujanja inovacij je zelo verjetno kriva napoved, da skoraj polovica podjetij S&P 500 (gre za 500 največjih javnih podjetij v Združenih državah Amerike, ki kotirajo na borzi) čez desetletje sploh ne bo več obstajala. Iz dveletne napovedi dolgoživosti podjetij, ki jo je izdala svetovalna družba Innosight, specializirana za inovacije, strategije in preoblikovanje podjetij, je namreč mogoče razbrati, da se je povprečna življenjska doba podjetij S&P 500 od leta 1964, ko je znašala 33 let, do leta 2016 zmanjšala na 24 let do 2027 pa naj bi se po njihovih napovedih skrajšala na zgolj 12 let.

Izzivi in priložnosti v javnem oblaku

Prav strah pred propadom podjetja IT ekipe postavlja pod izjemen pritisk, da osrednje poslovanje podjetje s stroškov preusmerijo na dobiček. Pri tem jim je lahko v izjemno pomoč učinkovita strategija javnega oblaka, ki podpira zmožnosti hitrega definiranja, razvoja in uvajanja inovativnih rešitev, brez potrebe po upravljanju kompleksne infrastrukture.

Tradicionalni pristop k razvoju rešitve, ki temelji na umetni inteligenci, bi na primer zahteval visoko usposobljeno skupino strokovnjakov za izgradnjo podatkovnega centra, nabavo nove strojne opreme, implementacijo novih varnostnih funkcij in pisanje analitičnih modelov. Tak proces bi zlahka trajal leto dni ali celo več! Z oblakom pa je do uslug in zmogljivosti umetne inteligence mogoče dostopati tako rekoč vedno in povsod – virtualno in na zahtevo!

Vendarle pa se kljub številnim prednostim tako javni oblak, še bolj pa večoblačnost, soočata s številnimi izzivi. Med največjimi sta prav gotovo kompleksnost oblikovanja cen (različni ponudniki oblačnih storitev imajo namreč različne cenovne modele) in upravljanje več oblakov. Pri premagovanju tovrstnih zagat je najbolje staviti na pomoč specializiranih ponudnikov oblačnih storitev. Med najboljše pri nas vsekakor sodi Mainstream, ki velja za največjega ponudnika inovativnih rešitev in svetovalnih storitev v oblaku na področju Jugozahodne Evrope.

Če se odločite za pomoč ekipe Mainstream, vas bodo izurjeni strokovnjaki z večletnimi izkušnjami na področju storitev v oblaku vodili skozi celoten proces prehoda v oblak: od izbire najboljše platrfome oziroma platform v oblaku do načrtovanja in nadzora nad stroški, upravljanja varnosti in njihove javne infrastrukture v oblaku. Posledično se lahko tako v podjetju osredotočite na uporabo orodij v javnem oblaku za svoje digitalne projekte.