Zakaj kljub jasno zastavljeni strategiji digitalna transformacija ne zaživi v praksi?

V zadnjih letih smo priča vsesplošni digitalni revoluciji,  ki na številnih področjih predstavlja večje izzive kot katera koli druga revolucija v zgodovini človeštva. Še posebej intenzivno jo občutijo podjetja, ki s ciljem uspešne digitalne transformacije pospešeno sprejemajo in uvajajo številne nove tehnologije: od digitalizacija ročnih procesov, pa do izkoriščanja analitike podatkov in raznih konceptov, kot je denimo računalništvo v oblaku, ki omogoča shranjevanje, upravljanje in obdelavo podatkov na oddaljenih strežnikih prek interneta.  

Namen tovrstnih sprememb je jasen: avtomatizirati zamudne procese, povečati produktivnost in učinkovitost, zmanjšati stroške, optimizirati poslovanje, in povečati preglednost nad poslovanjem. Gre za proces, v katerega morajo biti vključeni vsi deležniki podjetja in pri katerem je potrebno v prvi vrsti opredeliti ključna področja poslovanja, analizirati aktualne trende in jih primerjati z lastnimi praksami, razmisliti o smotrnosti prenove obstoječih poslovnih modelov, izbrati prave digitalne rešitve ter zastaviti pot do popolne transformacije ter način upravljanja sprememb, ki jih preobrazba prinaša.

A pogosto se zgodi, da kljub upoštevanju vseh korakov digitalne transformacije podjetje ne beleži pričakovanih rezultatov. Razlogi za to so lahko različni, največkrat pa gre za to, da se v procesu pozablja na ključen segment – kako pristopiti k upravljanju sprememb, ki jih digitalna preobrazba prinese v obstoječe poslovno okolje. Z drugimi besedami: kako prilagoditi digitalno kulturo podjetja.

Osredotočiti se je treba na človeški faktor

Čeprav kultura velja za najmehkejši del digitalne transformacije podjetja, pa obenem predstavlja njen najbolj trden temelj in osnovo za poslovni del preobrazbe. Znani izrek legendarnega poslovnega svetovalca in pisatelja Petra Druckerja Kultura poje strategijo za zajtrk! torej velja tudi pri digitalni preobrazbi, saj je iz prakse jasno, da predstavlja pomemben del poslovne strategije.

V praksi to pomeni, da pri digitalni preobrazbi ne gre le za gradnjo digitalne strategije, temveč je vzporedno nujno prilagajati in prenavljati tudi digitalno kulturo podjetja. Digitalni svet namreč zahteva dugačen tip organizacije in delovanja in če zaposleni niso pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša digitalna transformacija, bo zelo težko dosegati pričakovane rezultate in biti konkurenčen na trgu.

Prenova kulture podjetja je zato eden največjih izzivov uspešne digitalne poslovne preobrazbe, saj zaposleni pogosto niso pripravljeni opustiti obstoječih procesov delovanja. Navada je železna srajca, zato je včasih potrebno zaposlenim večkrat in zelo nazorno pojasniti, zakaj in kako bodo spremembe koristile kolektivu, in jim omogočiti ustrezna usposabljanja, da čim prej postanejo kar se da domači v spremenjenih okoliščinah. Če podjetju uspe ustvariti kulturo invoativnosti, bodo zaposleni postali gonilna sila ustvarjanja novih priložnosti, močno se bo povečala tudi njihova učinkovitost – še posebej, če bodo spodobni učinkovite medoddelčne komunikacije, ki lahko pomembno pripomore k optimizaciji procesov.

Toda kako vzpostaviti digitalno kulturo v podjetju?

Digitalna kultura podjetja mora biti sestavljena iz vrednot in sklopov ravnanj, ki določajo potek del znotraj organizacije. Vsem zaposlenim v različih oddelkih podjetja je potrebno dati natančne usmeritve, kako ravnati v posameznih situacijah, da pospešijo doseganje  ciljev integrirane poslovno-digitalne strategije podjetja. A kako vzpostaviti to vrsto kulture? Upoštevati je potrebno predvsem naslednje:

1 Kultura mora biti usklajena z vizijo podjetja

Digitalno kulturo je treba nujno uskladiti s poslovno strategijo ter vizijo podjetja. Kaj je torej tisto, kar si želite doseči v poslovnem smislu? Katerih pobud se poslužujete in jih uporabljate za doseganje želenih ciljev? Kakšni so vaši rezultati? Večina strokovnjakov je enotna, da za iskanje odgovorov na tovrstna vprašanja v sodobnih podjetjih ni zadolžena zgolj kadrovska služba, temveč morajo pri projektu sodelovati zaposleni z vseh oddelkov, da se lahko izoblikuje vizija, ki dejansko predstavlja podjetje kot celoto.

2 Izgraditi je potrebno inovativno miselnost

Presenečeni boste, da uspeh sodobnih podjetij bolj kot na inovacijah, finančnih vložkih in posebnih oddelkih za razvoj temelji na zdravem odnosu med kulturo inovacij in kulturo vključenosti. Podjetja, v katerih pri snovanju idej sodelujejo vsi zaposleni, so namreč praviloma konkurenčnejša na trgu in dosegajo zavidanja vredne rezultate. Kot poudarja Frans Johansson, izvršni direktor podjetja The Medici Group, se prelomne ideje razvijajo, “ko združite zamisli različnih panog in kultur“«“. Gre za tako imenovano filozofijo Innovation By All, ki vključuje inteligenco, spretnosti in strast vseh zaposlenih v podjetju. 

Inovativno kulturo na delovnem mestu lahko ustvarite tako, da ustvarite okolje, v katerem lahko vsak zaposleni brez zadržkov izraža svojo identiteto, prepoznate in priznate njihov trud, ne glede na rezultate, ki jih dosegajo, ter jih spobdujate pri iskanju izboljšav. Dodatno lahko k povečanju inovativne kulture pripomorete tudi tako, da ustvarite prostor za sodelovanje med posamezniki, ki drugače morda ne bi sodelovali, spodbujate potenciale vseh zaposlenih v podjetju, ne le tistih, ki dosegajo najboljše rezultate in jim omogočiti rast ter razvoj na področjih, ki jih posebej zanimajo. Ključnega pomena za ustvarjanje inovativne kulture je tudi možnost sodelovanja vseh zaposlenih pri snovanju idej in iskanju rešitev za poslovne izzive ter opravljanje raznolikih nalog znotraj podjetja, ne glede na položaj.

3 Sprememba je proces in se ne zgodi z danes na jutri

Na področju kulture pristop ‘think big or go home’ ni preveč posrečena rešitev. Bolje je začeti postopoma, z majhnimi koraki, graditi na svojih uspehih in se učiti iz lastnih napak. Te so na poslovni poti žal neizogibne, pomembno pa je, da jih ne poskušate zanikati. Nikoli vas ne sme biti strah neuspeha niti dajanja ter prejemanja konstruktivnih kritik. Spremembe so dobrodošle, če se jim znate sproti prilagajati – to je namreč ključna sposobnost v digitalnem svetu.

Dogodek, ki ga ne gre zamuditi

Kultura je torej eden od 5 stebrov digitalne preobrazbe podjetja in ima pomembnejšo vlogo, kot se morda zdi na prvi pogled. Sploh če upoštevamo, da digitalizacija poslovanja ni neka vsesplošna transformacija, ki jo lahko apliciramo kar na vsa podjetja. Vsekakor pa velja upoštevati, da gre pri vsaki digitalni preobrazbi v prvi vrsti za kulturno preobrazbo, ki vzporedno s kakovostno strategijo postavlja smernice za uspešen razvoj podjetja.

O izzivih, ki jih takšen razvoj prinaša, bo tekla beseda na dogodku “Digitalna evolucija: Kakšen je bil prehod od osredotočenosti na kupce do operativne odličnosti?” (“How has digital evolution evolved from customer-centric to operational excellence?”), ki ga 14. marca 2024 v Catering Labu, na Kavčičevi 66 v Ljubljani skupaj s partnerji organizira podjetje Mainstream, največji ponudnik inovativnih rešitev v oblaku in svetovalnih storitev v Jugovzhodni Evropi (več izveste TUKAJ).

Vsekakor gre za dogodek, ki bo pomembno osvetlil izzive digitalne transformacije, zato ga podjetniki, ki ste v procesu digitalne transformacije, nikakor ne smete zamuditi.