Podedovani sistemi – sovražnik tradicionalnih bank!
Poslovanje številnih bank po svetu in tudi v Sloveniji še vedno temelji na podedovanih, zastarelih sistemih, ki ne morejo konkurirati tehnološko napredni konkurenci. Za večino teh podedovanih sistemov je značilna zapletena arhitektura in počasen odzivni čas, zaradi česar banke težko izpolnjujejo nove zahteve strank in trga. Kot najbolj logična izbira se ponuja posodobitev teh sistemov s prehodom na rešitve, ki temeljijo na oblaku, toda gre za popotovanje, ki s seboj prinaša kopico izzivov.
Tradicionalnim bankam kljub finančni krizi in revoluciji finančne tehnologije (t. i. ‘fintech’ revoluciji), ki smo ji priča zadnjih nekaj let, uspeva ohranjati svojo prevladujočo vlogo v svetovni industriji finančnih storitev – zaenkrat! To pomeni, da ljudje v bančništvu še vedno preferirajo osebne interakcije pred spletnimi bankami. A to se bo slej ko prej spremenilo!
Nove, digitalne banke, imenovane tudi ‘challenger banks’, ki s ponudbo inovativnih in uporabniku prijaznejših finančnih storitev izzivajo tradicionalne bančne institucije ter aplikacije finančnih tehnologij, pridobivajo vse večji tržni delež in hitro postajajo primarna izbira za upravljanje financ – ne samo za naslednjo generacijo, temveč tudi za številne potrošnike sedanjega časa, ki so na podlagi negativnih izkušenj razvili negativno mnenje o tradicionalnih bankah.
Izzivi podedovanih sistemov
Banke današnjega časa se tako soočajo z vse večjimi izzivi predvsem zaradi višjih pričakovanj strank, konkurence, ki nudi nižje obrestne mere, in manj ovirami za vstop v poslovanje ter, najpomembneje, z zastarelimi tehnologijami v primerjavi s sodobnimi, tehnološko naprednimi podjetji.
Celo v Združenih državah Amerike, ki veljajo za gospodarsko velesilo, je po poročanju Bloomberga pandemija covida 19 v kombinaciji s pomanjkanjem kompetentnih strokovnjakov razkrila ogromne razsežnosti starajoče se, neprilagodljive tehnologije v samem središču gospodarstva. Prav to pa je ključna prednost tehnološko naprednih podjetij, da so v tem času začela močno povečevati svoj vpliv, saj so osredotočena na inovacije in jih ne bremeni ali upočasnjuje podedovana zastarela infrastruktura.
Glede na to, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo umetna inteligenca, strojno učenje in biometrične tehnologije postale del našega vsakdana in bodo vključene tudi v upravljanje naših osebnih financ, morajo tradicionalne banke nemudoma začeti vpeljevati sodobne tehnologije v svoje delovanje, če želijo ujeti korak s časom in obstati.
Zakaj tradicionalne banke izgubljajo zagon?
Večini tradicionalnih bank še vedno primanjkuje agilne infrastrukture za izvajanje hitrih sprememb. Ena glavnih težav na področju tehnologij je, da osrednji bančni sistemi pogosto ne delujejo v realnem času in ne uporabljajo sodobnih tehnologij. Glede na rezultate raziskave Financial Express je kar 43 % ameriških bank leta 2019 še vedno uporabljalo zastarel programski jezik iz leta 1959 – iz časa, preden je računalništvo sploh našlo pot na univerze.
Nič čudnega, torej, da je ameriška vlada lani več agencij pozvala k posodobitvi podedovane kritične tehnologije, pri čemer so bile po navedbah CNBC posebej izpostavljene prav finačne institucije. Ravno zastarela tehnologija je namreč glavni vzrok, da banke zaostajajo za sodobnimi, tehnološko naprednimi podjetji in novimi, digitalnimi bankami, ki so največje izzivalke tradicionalnih bančnih institucij.
Poleg tega je večina tradicionalnih bank obremenjenih še z močno zbirokratiziranimi organizacijskimi strukturami, kompleksnimi procesi in strogimi regulativnimi okviri, kar še dodatno otežuje napredek. V poročilu iz leta 2018 so na spletni strani Gartner celo napovedali izumrtje kar 80 % obstoječih ponudnikov finančnih storitev do leta 2030, če jim ne bo uspelo dohiteti digitalne revolucije.
Namesto pristopa je v ospredje treba postaviti storitev
Jasno je, torej, da si banke, ki poslujejo na temeljih podedovane infrastruktre, ne morejo več privoščiti odlašanja z nadgradnjo svojih osnovnih platform. V naslednjih nekaj letih se bo morala večina uveljavljenih podjetij soočiti z dejstvom, da zastarela tehnologija, ki jo uporabljajo, ni več vzdržna. Obstale bodo lahko samo, če jim bo uspelo preoblikovati svoj organizacijski model in implementirati ustrezne tehnologije, da bodo lahko sledile hitro spreminjajočemu se trgu in jim bo uspelo zgraditi sistem z boljšim dostopom do uporabniških podatkov ter posledično bolje razumeti stranke ter njihove potrebe.
Cilj je, da namesto pristopa v osrednje postavijo storitev – popolnoma digitaliziran pristop, pri katerem je na prvem mestu uporabnik in pri katerem lahko stranke udobno upravljajo svoje osebne finance bodisi na osebnem računalniku bodisi na pametnem telefonu.
Modernizirati ali ne modernizirati? Večna zapuščinska dilema!
Dejstvo, da so podedovani sistemi v središču bančne arhitekture in so temelji vsakodnevnega poslovanja bank, je glavni razlog, da je modernizacija osrednjega bančništva tako zahteven proces. Kakršnekoli spremembe poslovnih platform in aplikacij lahko namreč vplivajo na splošno delovanje in razpoložljivost storitev. Da bi se banke izognile tveganjem, povezanim s prenovo obstoječih sistemov, je ključnega pomena, da izberejo prave tehnologije in pristope.
Med tehnologijami vsekakor izstopa oblak. S selitvijo temeljnih bančnih operacij v oblak lahko banke z izkoriščanjem arhitekture, ki temelji na mikrostoritvah in s pomočjo vmesnikov za programiranje aplikacij (API) začnejo preklapljati svoj tehnološki sklad tako, da preidejo iz podedovanega in monolitnega v modularno in digitalno okolje. Tako lahko vsaka komponenta bančnega ekosistema deluje neodvisno, zaradi česar so spremembe in posodobitve veliko lažje.
To pomeni, da se lahko spremembe zgodijo brez vpliva na celoten sistem, kar bankam omogoča lažje eksperimentiranje in posodabljanje z namenom nenehnega izboljševanja storitev. API-ji namreč omogočajo dostop do in iz drugih notranjih in zunanjih storitev. Prav tako podpirajo obdelavo v realnem času in – ker so izvodno v oblaku – imajo običajni model naročnine s plačilom glede na porabo.
Osrednji bančni sistem v izvorni platformi oblaka je središče sodobnega bančnega ekosistema. Tako ni samo stroškovno učinkovitejši, temveč bankam omogoča tudi večjo prilagodljivost in agilnost, kar pa je ključnega pomena za tradicionalne banke, saj lahko hitreje uvedejo prepotrebne spremembe. A da bo transformacija hitra, učinkovita in temeljita, je treba izbrati pravega partnerja za posodobitev – takega, ki lahko zagotovi resnično celovito podporo v tem prehodu.
Mainstream: zanesljiv partner za finančne inovacije
Mainstream kot vodilni ponudnik oblačnih storitev v jugovzhodni Evropi pomaga svojim finančnim strankam pri prehodu iz podedovanih okolij na platforme v oblaku z arhitekturo mikrostoritev.
Podjetje, ki stremi k spodbujanju finančnih inovacij, ima bančno ekipo, ki jo sestavlja več kot 40 strokovnjakov. Prav vsi se ponašajo z izjemnimi kompetencami na področju oblačnih stroitev in združujejo svoje izjemno poznavanje bančnih procesov ter aplikacij s strokovnim znanjem v oblaku, obenem pa nudijo še popolno operativno podporo.
Pred kratkim je Mainstream zaključil enega največjih projektov modernizacije osrednjega bančništva v regiji, kar dokazuje, da lahko prava strategija in skrbno načrtovanja migracija močno pospešita inovacije na povsem varen način.
Če želite izvedeti, kako Mainstream pomaga bankam in drugim finančnim instituacijam pospešiti njihovo pot do modernizacije in jih postaviti na zemljevid tehnološko naprednih družb, ali pa morda tudi sami razmišljate o tem pomembnem koraku, jih lahko kontaktirate TUKAJ! Z veseljem vam bodo priskočili na pomoč in vam pomagali modernizirati poslovne procese!