Kaj poletna sezona razkriva o mobilnosti: mesta ne potrebujejo le več prostora, ampak pametnejše upravljanje

Poletna turistična sezona je eden najbolj zanimivih trenutkov za opazovanje mobilnosti. Prometni vzorci, ki so večji del leta relativno predvidljivi, se v nekaj tednih spremenijo. V turistična mesta prihaja več obiskovalcev, poveča se število vozil iz drugih regij in držav, najbolj izpostavljena parkirišča so bolj obremenjena, poti uporabnikov pa manj rutinske.

Prav obdobja največjih obremenitev pokažejo, da vprašanja mestne mobilnosti ni mogoče reševati samo z gradnjo dodatnih parkirnih mest ali nove infrastrukture. Vse pomembnejši postajajo podatki, digitalna orodja in predvsem sposobnost, da obstoječo infrastrukturo uporabljamo učinkoviteje.

Turist se po mestu premika drugače kot prebivalec

Vsakodnevna mobilnost prebivalcev je do določene mere predvidljiva. Ljudje se vozijo na delo, v šolo ali po opravkih ob podobnih urah, poznajo lokalne ceste in vedo, kje običajno parkirajo.

Turistična sezona to dinamiko spremeni. Obiskovalci mesta ne poznajo, informacije iščejo sproti, njihove poti so bolj spontane, prometna obremenitev pa se lahko v kratkem času preseli iz enega dela mesta v drugega.

Za mesta zato ni več pomembno samo vprašanje, koliko vozil lahko sprejme določena lokacija. Vse pomembnejše je razumevanje, kdaj obiskovalci prihajajo, koliko časa ostajajo in kako se uporaba prostora spreminja čez dan.

»Poletna sezona je zelo dober stresni test za mestno mobilnost. Hitro pokaže, kje sistem deluje in kje nastajajo ozka grla. Odgovor ni vedno v gradnji dodatnih parkirnih mest. Velik potencial je tudi v boljšem razumevanju tega, kako se obstoječa infrastruktura dejansko uporablja, in v pametnejšem povezovanju fizičnega prostora z digitalnimi storitvami,« poudarja Uroš Maklič, direktor EasyPark Slovenija in izvršni direktor za regijo Adriatic ter Bolgarijo pri skupini Arrive.

Podatki so postali del infrastrukture

Ko govorimo o prometni infrastrukturi, običajno najprej pomislimo na ceste, parkirišča in garažne hiše. Toda sodobna mesta imajo še eno, manj vidno infrastrukturo: podatke.

Digitalizirano parkiranje omogoča vpogled v uporabo parkirnega prostora, trajanje parkiranj in spreminjanje navad uporabnikov. Takšni agregirani podatki lahko upravljavcem pomagajo razumeti, kako se potrebe po parkiranju spreminjajo glede na del dneva, sezono ali posamezno območje.

Obseg mobilnostnih platform pri tem odpira možnost precej širšega vpogleda. EasyPark na svoji aktualni spletni strani navaja sodelovanje z več kot 7.700 upravljavci parkirišč v več kot 4.400 mestih in več kot 20 državah. Različna lokalna okolja seveda zahtevajo različne pristope, vendar prav primerjava med njimi pomaga razumeti širše spremembe v vedenju voznikov in upravljanju parkirnega prostora.

Uporabniška izkušnja je tudi vprašanje učinkovitosti

Če obiskovalec ne ve, kje lahko parkira, koliko časa lahko ostane ali kako plačati parkirnino, to ni več le vprašanje njegovega udobja. Daljše iskanje parkirnega mesta pomeni dodatno vožnjo po mestu, več ustavljanja in večji pritisk na najbolj obremenjene ulice.

Zato lahko boljše informacije in preprostejši digitalni procesi vplivajo tudi na učinkovitost celotnega sistema. Cilj ni nujno ustvariti več parkirnih mest, ampak uporabnike lažje usmeriti do razpoložljivih možnosti ter jim omogočiti, da parkiranje opravijo čim bolj preprosto.

Mobilnost je tudi poslovni strošek

Podoben premik je opazen v podjetjih. Pri organizacijah z več zaposlenimi na terenu posamezno parkiranje morda predstavlja majhen strošek, administracija vseh parkiranj pa hitro postane precej večji proces.

Zbiranje računov, priprava obračunov in ločevanje zasebnih ter službenih stroškov zahtevajo čas. Digitalne poslovne rešitve zato mobilnost vse pogosteje obravnavajo kot del širše optimizacije poslovnih procesov. EasyPark Business denimo omogoča, da podjetje službena parkiranja združi in upravlja centralizirano, zaposleni pa lahko parkirajo tudi med službenimi potmi v tujini.

Poletje pokaže izzive, ki niso samo sezonski

Poletne prometne konice minejo, vprašanja, ki jih odprejo, pa ostanejo.

Kako čim bolje izkoristiti omejen mestni prostor? Kako obiskovalca hitreje usmeriti do cilja? Kako zmanjšati nepotrebno kroženje vozil? In kako podatke, ki jih digitalni sistemi že ustvarjajo, spremeniti v informacije, na podlagi katerih je mogoče sprejemati boljše odločitve?

Prihodnost mestne mobilnosti zato verjetno ne bo odvisna samo od tega, koliko nove infrastrukture bodo mesta zgradila. Vse pomembnejše bo, kako učinkovito bodo znala upravljati tisto, ki jo že imajo.