Javni oblak ustvarja novo vrednost za vse udeležence digitalizacije

Sprejemanje javnih oblačnih tehnologij na srbskem trgu in v regiji sicer teče počasneje kot v zahodnem delu sveta, vendar se domača podjetja že zdavnaj zavedajo in znajo razlikovati med trendom in resnično potrebo. Kako je ta proces videti iz prve roke, smo vprašali Nikolo Markovića, direktorja javnega oblaka v podjetju Mainstream, ki se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami z največjimi ponudniki in najrazličnejšimi naročniki.

Ali obstaja povpraševanje po javnih storitvah v oblaku v Srbiji in regiji in kateri so najpogostejši razlogi, da se podjetja odločajo zanje?

Naše izkušnje v regiji kažejo, da se podjetja, odvisno od faze digitalne transformacije, v kateri so, vendarle najpogosteje odločajo za hibridni model, ki vključuje kombinacijo javnih storitev v oblaku, servisov, ki so še vedno prisotni v njihovi infrastrukturi, ter storitev, za katere so odgovorni regionalni oblačni ponudniki, kot je Mainstream. Z napredkom na poti digitalne transformacije tudi njihove zahteve postajajo vse bolj specifične in zapletene. Tako je opazna nenehna rast povpraševanja po javnih storitvah v oblaku, predvsem pa na področju podatkovne analitike (Data analytics), AI in rešitev SaaS (programska oprema kot storitev) specifičnih za industrijo. Takšne razmere so nas, ne le v naši regiji, ampak tudi globalno, privedle do situacije, ko ni enotnega javnega oblaka, ki bi lahko zadovoljil vse potrebe podjetij na poti digitalizacije. Trenutno smo priča svojevrstni tekmi med ponudniki javnih oblakov, kot sta Amazon Web Services in Microsoft Azure, ki nenehno razvijata nove storitve in izboljšujeta obstoječe za dodatno poenostavitev digitalizacije.

Javni oblak je še zlasti zanimiv podjetjem, ki so razvila ali razvijajo aplikacije za globalni trg – predvsem pa ponudnikom iger (gaming providers), regionalnim ponudnikom programske opreme kot storitve (Software as a Service vendors) itd. Gostovanje tovrstnih aplikacij v javnem oblaku in njihov načrtovani razvoj z uporabo javnih storitev v oblaku je najzanesljivejši način za hitro zagotavljanje storitev uporabnikom kjerkoli na svetu.

Nam lahko opišete oblačne tehnologije z vidika nove generacije razvijalcev?

Nova generacija razvijalcev (developers) se je rodila in se razvija v cloud-native svetu. Tovrsten napredek je seveda dobrodošel, vendar razvijalcem toplo svetujem, naj ne zanemarijo znanja o podedovanem razvoju (legacy development). Pomembno se je zavedati, da cloud-native pristop ne odraža celovitega stanja na trgu. Legacy development je realnost za več kot 60 % obstoječih produkcijskih aplikacij na spletu – zaradi tega je to vidik, na katerega bi morale biti nove generacije vsekakor pozorne.

Ob upoštevanju zahtev trga lahko razvijalci bolje podpirajo projekte digitalizacije in ustvarijo vrednost tako za posamezne naročnike in celotno gospodarstvo kot tudi za lastno podjetje. Na tej liniji ustvarjanja vrednosti deluje Mainstream. Naš cilj je, da v sodelovanju z razvijalci ustvarimo novo vrednost za vse udeležence v procesih digitalizacije z vidika uporabe oblačnih tehnologij – kar je naša glavna ekspertiza.

Kako sta kontejnerizacija in mikrostoritvena arhitektura vplivali na uporabo oblaka?

Kontejnerizacija in mikrostoritvena arhitektura se vedno bolj uporabljata v novih razvojnih projektih. Ne gre zgolj za trend, razlogi so objektivni in racionalni: hitrejši razvojni cikel, agilnejše uvajanje novih aplikacijskih funkcionalnosti v produkcijo in večja avtonomija pri izbiri oblačne platforme.

Čeprav se to sliši lepo, če damo koristi ob stran, ta pristop k razvoju ni brez tveganj. Prinaša novo raven kompleksnosti upravljanja infrastrukture, s čimer se morajo aktivno in organizirano spoprijeti tako podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem, kot tudi oblačni partnerji.

Kubernetes je modna beseda (buzzword) v IT in poslovnem svetu. Ali po vaših izkušnjah domača podjetja uporabljajo Kubernetes in kaj morajo upoštevati pri uporabi te platforme?

Kubernetes, platforma za upravljanje kontejneriziranega okolja, je v razcvetu, saj je logična izbira za vsak cloud-native razvoj. Želja podjetij po uporabi Kubernetesa pa mora iti z roko v roki z digitalizacijo poslovanja in preoblikovanjem aplikativnega razvoja v cloud-native/mikrostoritveni razvoj. Ob pomenu digitalizacije ne mislim zgolj na uporabo tehnologije, temveč tudi na spremembo miselnosti (mindset), zornega kota gledanja na stvari. Drugače povedano, podjetja bi morala najprej razmišljati o agilnem pristopu k razvoju, uporaba Kubernetesa pa bo logična posledica.

Kako javni oblak omogoča in pospešuje razvoj novih izdelkov in storitev ter zagon inovativnih projektov v primerjavi z infrastrukturo na mestu uporabe (on-premise)?

Ponudniki javnih oblakov so med prvimi, ki razvijajo storitve in funkcionalnosti za praktično uporabo najsodobnejših tehnologij. Na primer, če bi danes želeli razviti nekaj funkcionalnosti, ki temeljijo na umetni inteligenci, bi lahko za ta razvoj uporabili obstoječe servise na AWS, Azure ali Mainstream Cloud.

Pri projektih, ki vključujejo AI, ML in druge sodobne tehnologije, pravzaprav ni dileme, ali izbrati on-premise infrastrukturo ali infrastrukturo v oblaku. Oblak je logična izbira – predvsem zaradi storitev, ki tovrstne projekte olajšajo in pospešijo, vendar bi bil tak razvoj na lokalni infrastrukturi finančno nerentabilen.

Ali v kontekstu ustvarjanja vrednosti iz javnega oblaka opažate večjo osredotočenost na optimizacijo stroškov?

Dilema, “kako učinkovito upravljati svojo naložbo v oblak”, je zadnje čase zelo aktualna, med drugim tudi zato, ker se je veliko podjetij opeklo z oblakom. Izkušnje nam kažejo, da so stroški AWS in Azure pogosto nepredvidljivi, zaradi kompleksnosti cenovnih modelov različnih ponudnikov, kar za uporabnike dolgoročno pomeni velik stres. Uporaba razpoložljivih ponudnikovih kalkulatorjev za oceno stroškov javnega oblaka ni dovolj zanesljiva metoda, saj obstajajo dodatni dejavniki, ki lahko vodijo do nenačrtovanih stroškov. Zavedati se je treba, da ti ponudniki uporabljajo zapletene modele zaračunavanja, katerih razumevanje je lahko velik izziv za nekoga, ki ni strokovnjak za javni oblak.

Da bi preprečili »neprijetna presenečenja«, bi morali v prehod v javni oblak v predprodukcijski fazi vključevati realne simulacije (proof of concept), ki lahko oceno približajo realnosti, ter stalno spremljati stroške, načrtovati porabe in prilagajati arhitekturo v realnem času. Vse našteto je namenjeno optimizaciji naložbe v oblak, kar je prav tisto, pri čemer Mainstream kot specializiran partner v oblaku lahko pomaga svojim strankam.