Po obsodbi prestal zaporno kazen, zdaj se obrača na evropsko sodišče

Nekdanji lastnik Koloseja Sergej Racman slovenskim sodiščem očita preširoko in nepredvidljivo razlago kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, napačno ugotovitev škode in onemogočanje učinkovitega izpodbijanja izvedenskih ocen.
Nekdanji predsednik uprave družbe Kolosej Kinematografi Sergej Racman se je po prestani dveletni zaporni kazni zaradi obsodbe v zadevi Kolosej obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poroča Večer.
Leta 2022 je okrožno sodišče v Ljubljani Racmana zaradi oškodovanja upnikov pri prodaji ljubljanskega Koloseja, takrat največjega kompleksa kinodvoran v državi, obsodilo na dve leti zapora in mu naložilo, da mora upnikom družbe Kolosej v stečaju plačati 683.909,28 evra.
Po prestani kazni pritožba na ESČP
Kot poroča Večer (tega pa povzema STA), se je poslovnež po prestani kazni zaradi obtožbe obrnil na ESČP.
V pritožbi poudarja kršitev sedmega člena evropske konvencije o človekovih pravicah zaradi po njegovem nepredvidljive razlage kaznivega dejanja in opredelitve velike premoženjske škode ter kršitev šestega člena zaradi domnevnih nepravilnosti v dokaznem postopku. Slovenskim sodiščem očita preširoko in nepredvidljivo razlago kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, napačno ugotovitev škode v višini 683.909,28 evra in onemogočanje učinkovitega izpodbijanja nasprotujočih si izvedenskih ocen.
Pri domnevni kršitvi 7. člena Racman navaja, da so sodišča zakonski znak “drugega goljufivega dejanja” razložila preširoko in nepredvidljivo ter da zato ob sklenitvi pogodbe o prodaji stavbe Koloseja podjetju SIP Nepremičnine za 18,5 milijona evrov leta 2014 ni mogel predvideti, da bo njegovo dejanje kaznivo.
Sporen naj bi bil predvsem štiriletni brezobrestni odlog plačila kupnine. Kot piše Večer, so najemnine na kupca prešle zaradi prenosa lastništva, ne zaradi dogovorjenega načina plačila, zato po Racmanovem prepričanju običajnih civilnopravnih posledic prodaje ni mogoče šteti za odločilno podlago kazenske odgovornosti. Opozarja tudi, da so sodišča goljufivo ravnanje različno opredelila.
Izgubljenih najemnin ne gre enačiti z višino škode
Glede višine škode trdi, da sodišča izgubljenih 683.909,28 evra najemnin ne bi smela samodejno enačiti z enako visokim oškodovanjem upnikov ter da vrhovno sodišče ni opravilo primerjave hipotetičnega in dejanskega poplačila upnikov, temveč je za škodo štelo celoten znesek najemnin.
Po njegovem bi moralo pri tem upoštevati tudi insolventnost Koloseja, njegovo zmožnost nadaljnjega poslovanja, stroške in obveznosti do družbe BTC, zavarovanja na najemninah, položaj ločitvenih upnikov, sestavo stečajne mase in terjatev za kupnino.
Pri domnevni kršitvi 6. člena konvencije pa Racman po pisanju STA meni, da obrambi ni bilo omogočeno učinkovito izpodbijanje izvedenskih ocen. Trdi, da je med sojenjem opozoril na razliko med ugotovljeno škodo in oceno pozitivnega denarnega toka v višini 368.723 evrov ter predlagal soočenje strokovnjakinj oziroma postavitev novega izvedenca, kar da je vrhovno sodišče zavrnilo.
Še en nepravnomočen primer
Leta 2024 je bil Racman obsojen tudi za zlorabo prostitucije v zadevi Marina. Prvostopenjsko sodišče mu je ob upoštevanju kazni v zadevi Kolosej izreklo enotno kazen pet let in deset mesecev zapora. O pritožbah tožilstva in obrambe je septembra odločalo višje sodišče v Kopru, vendar pisne sodbe še ni izdalo.