Jensen Huang po razkritih aferah odstopil, Nvidia v iskanje novega šefa

Ameriški razvijalec čipov za umetno inteligenco Nvidia je po dveh razkritih aferah, vključno z domnevno kitajsko vohunko, sporočila, da je z mesta glavnega izvršnega direktorja odstopil Jensen Huang. Dolgoletni voditelj je podjetje vodil od ponudnika grafičnih kartic za igranje videoiger do enega največjih podjetij na svetu v središču razvoja umetne inteligence.

Kot so sporočili iz podjetja, bo vlogo začasne izvršne direktorice prevzela finančna direktorica Colette Kress. Medtem bo Nvidia iskala trajnega naslednika, bodisi znotraj podjetja ali izven. Za prvega predsednika upravnega odbora v zgodovini družbe so imenovali Harveyja Jonesa, nekdanjega izvršnega direktorja in člana upravnega odbora podjetja Synopsys. Uprava se je v sporočilu za javnost tudi zahvalila Huangu za “neizmerne prispevke” podjetju in industriji.

Huang, ki je soustanovil Nvidio leta 1993 in jo vodil vse od takrat, bo zapustil tudi upravo. Je četrti največji delničar Nvidie s približno 3,61-odstotnim deležem, Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 140 milijard dolarjev.

Delnice družbe Nvidia so v trgovanju pred odprtjem borze padle za več kot 13 odstotkov in izbrisale okrog 600 milijard dolarjev tržne vrednosti. Toda ob začetku rednega trgovanja v ZDA je delnica nadoknadila del izgub in je bila le dobrih sedem odstotkov pod izhodiščem.

Dve aferi

Kot je v sredo prvi poročal The New York Times (NYT), naj bi imel Huang, ki je že več kot 40 let poročen z Lori Huang, razmerje s podpredsednico oddelka za zdravstvo pri Nvidii Kimberly Powell, ki neposredno poroča glavnemu izvršnemu direktorju. Po navedbah CNN je pri podjetju zaposlena 18 let.

NYT je konec oktobra razkril tudi ugotovitve ameriških obveščevalcev, da je imel Huang razmerje s kitajsko podjetnico Alice Huang, ki je vodila singapursko podjetje za podatkovne centre Megaspeed, obenem pa naj bi – po oceni obveščevalcev -vohunila za Kitajsko. Njeno podjetje, ki ga je ustanovila leta 2023 in ki je največji kupec čipov Nvidie v jugovzhodni Aziji, je že dobro leto pod drobnogledom ameriških oblasti zaradi suma prepošiljanja čipov Nvidie na Kitajsko kljub prepovedi izvoza.

Po uvodnem zanikanju afere s strani podjetja je v nedeljo nezvestobo ženi priznal Huang sam, ne da bi pri tem navedel imena, uprava pa je sprožila preiskavo zaradi skrbi o ogrožanju nacionalne varnosti in uhajanju poslovnih skrivnosti. Čeprav je vodstvo podjetja po vohunski aferi stalo Huangu ob strani, so se po razkritju druge afere člani uprave hitro sestali in začeli razmišljati o odstavitvi ter morebitnih naslednikih.

Razkritja o obeh aferah prihajajo tudi tik pred objavo četrtletnih rezultatov podjetja, ki so predvideni 17. novembra.

Brez načrta za nasledstvo

Nvidia nima načrta za nasledstvo, saj je Huang soustanovil podjetje leta 1993 in ga vodi že več kot 30 let, želel pa ga je voditi še nekaj desetletij. Znan je kot direktor, ki ohranja precejšen nadzor nad podjetjem z več kot 40 tisoč zaposlenimi: neposredno mu poroča okrog 60 ljudi, ki lahko hitro implementirajo njegove odločitve. Huang sam je hitro rast Nvidie v času buma umetne inteligence pripisal tudi svojemu vodstvenemu slogu in horizontalni hierarhiji, ki po njegovem mnenju omogoča hitro odločanje ter fleksibilnost.

Pod Huangovim vodstvom so delnice Nvidie, odkar je leta 1999 vstopila na borzo, poskočile za več kot 700.000 odstotkov. Tržna vrednost podjetja je presegla pet tisoč milijard dolarjev, s čimer je bila Nvidia še oktobra letos največje podjetje na svetu. Ob odprtju ameriških borz v četrtek je tržna vrednost upadla na 3.770 milijard dolarjev.

Njegov odhod bo imel posledice v celotnem sektorju umetne inteligence, saj je Nvidia z milijardnimi naložbami v druga podjetja delovala kot nekakšna centralna banka v tej panogi. Mnogi kritiki so te naložbe opisovali kot “krožne posle”: ti partnerji so namreč naložbe Nvidie uporabili za nakup čipov Nvidie, kar naj bi umetno napihovalo vrednost sektorja.

Indeks polprevodniškega sektorja filadelfijske borze je upadel za 1,3 odstotka. Delnice Intela so padle za več kot dva odstotka, Micronove pa za 2,3 odstotka. Med največjimi poraženci so tako imenovani neo-oblaki (neo clouds, angl.), ki ponujajo oblačne storitve razvijalcem umetne inteligence: CoreWeave, ki ga podpira Nvidia, je padel za 9,3 odstotka, Nebius pa za 16 odstotkov. Tekmec Nvidie AMD je zrasel za tri odstotke, Broadcom pa za 5,7 odstotka.

Poziv k pričanju v kongresu

Obenem je Huang eden najbolj prepoznavnih zagovornikov razvoja te tehnologije, ki je oblečen v usnjeno jakno – njegov zaščitni znak – nastopal na konferencah s statusom rockovskega zvezdnika in lobiral za gradnjo infrastrukture – torej podatkovne centre, opremljene predvsem s čipi Nvidie. Pridobil si je tudi zaupanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je po izbruhu afere podprl in opisal kot “častnega moža”.

Nad Huangom visi tudi poziv k pričanju v ameriškem kongresu 18. novembra zaradi vohunske afere, na katerega se še ni odzval. Dva demokratska senatorja, Elizabeth Warren in Chris Coons, sta pozvala trgovinsko ministrstvo, naj ohrani vse dokumente v zvezi s prodajo čipov Nvidie na Kitajsko.

Domnevna kitajska vohunka Alice Huang se je medtem po poročanju ameriških medijev že vrnila na Kitajsko in je trenutno v Pekingu. Kitajske oblasti poročila o vohunjenju zanikajo in jih opisujejo kot blatenje Kitajske.