Plačujejo visoke najemnine, do lastnega stanovanja ne morejo. Vlada predlaga dva ukrepa

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, je danes predstavilo predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema.

“Veliko mladih danes plačuje po 600, 800 ali celo tisoč evrov najemnine,” je uvodoma dejal državni sekretar Peter Papež. “Predstavljajmo si mlad par, oba redno zaposlena, vsak mesec plačujeta najemnino. Mesečni obrok posojila bi zmogla plačevati, a ne moreta kupiti lastnega stanovanja, ker nimata 40 ali 60 tisoč evrov prihrankov za začetni polog. Tako se znajdeta v začaranem krogu: plačujeta najemnino in ostale stroške, zato težko varčujeta za polog. Ker tega nimata, ne dobita posojila in s tem ne stanovanja. Problem ni plača, problem je v pologu. Naš cilj je prekiniti ta začaran krog.”

Predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema predvideva dve rešitvi:

• državno poroštvo: država bo zagotovila 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila, kar bo po navedbah Papeža pokrilo začetni polog. 
• subvencioniranje obrestne mere nad enim odstotkom, a največ do 2,5 odstotne točke, je dejal Papež. Subvencija bo veljala celotno obdobje odplačevanja posojila. 

Ukrepi bodo veljali za posameznike do 35. leta ter mlade družine in bodoče starše do 40. leta. Pogodba za nedoločen čas ne bo pogoj, temveč bodo ugodnosti po predlogu veljale tudi za druge oblike rednih in dokazljivih dohodkov (omenil je pogodbo za določen čas, samozaposlitev). Dodal je, da pogoji ne bi veljali le za novogradnje, ampak tudi za renovacijo oziroma prizidek.

To ne pomeni, da država prevzame del glavnice

Poroštvo pomeni, da se država zaveže banki povrniti določen del posojila, če ga kreditojemalec ne bi odplačeval in bi bili izpolnjeni pogoji za unovčenje poroštva. To zmanjša tveganje banke in omogoči, da posojilo odobri tudi kupcu, ki nima običajnega pologa. Kupec pa še vedno odplačuje celotno posojilo.

Primer učinkov

Mlad par ali posameznik, ki želi 300 tisoč evrov posojila, mora po zahtevi bank zagotoviti do 60 tisoč evrov lastne udeležbe. “Po našem predlogu to ne bo zahtevano,” je dejal Papež, ki mehanizma podrobneje ni pojasnil.

Če bo nekdo želel najeti 300 tisoč evrov posojila z ročnostjo 30 let in obrestno mero 3,5 odstotka, bo po današnjih pogojih plačeval 1.347 evrov mesečno, v primeru sprejema zakona pa bi se obveznost znižala na 965 evrov, je dejal sekretar. To prinaša 4.500 evrov prihranka letno.

“Širimo nepremičninski trg”

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin, z zakonom širijo stanovanjsko politiko. “Ne financiramo samo novogradenj, ampak financiramo tudi obnovo.”

Dodal je, da država ne nadomešča banke, presoja kreditne sposobnosti ostaja enaka kot do zdaj. Kot smo pisali, se z januarjem zvišuje minimalna kreditna sposobnost, kar bo omejilo dostopnost posojil.

Pobudnik zakona Luka Simonič je dejal, da se mladi pri nas v povprečju od staršev odselijo pri 28 letih, kar je dve leti kasneje kot je evropsko povprečje. Poleg tega raziskave, na katerih temelji predlog zakona, kažejo, da si večina želi lastne nepremičnine.

“Zavedamo se, da s tem ne bomo v celoti rešili težav nepremičninskega trga. Bo pa več stanovanj na trgu, dozidav, obnov in širimo stanovanjski trg. Zavedamo se, da bodo potrebna tudi neprofitna stanovanja, da bomo tudi mi morali pospešiti gradnjo. A to je eden od ukrepov, ki ga mladi trenutno potrebujejo,” je še dejal politik.

Javnost je pozval k sodelovanju v javni razpravi.