Telekom z močno rastjo dobička: doma pridobiva naročnike, na Kosovu jih izgublja

Skupina Telekom Slovenije je v devetmesečju ustvarila 566,7 milijona evrov prihodkov in 55,4 milijona evrov čistega dobička, kar je štiri oziroma 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov so pripisali predvsem rasti števila uporabnikov ter večji prodaji IT storitev in blaga v Telekomu Slovenije, poroča STA.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni skupine znašal 205,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Dobiček iz poslovanja je medtem v medletni primerjavi porasel za devet odstotkov na 69,4 milijona evrov, je telekomunikacijski operater objavil na spletni strani Ljubljanske borze.

“V Sloveniji družba Telekom Slovenije upravlja največje fiksno in mobilno omrežje in priklop v svoje optično omrežje omogoča že več kot 518.000 slovenskim gospodinjstvom. (…) S tehnologijo 5G pokriva 99,3 odstotka prebivalstva,” v poročilu navajajo v Telekomu, ki ga od začetka oktobra vodi Cvetko Sršen.

Nadzorni svet je nerevidirano poročilo o poslovanju skupine in družbe Telekom Slovenije obravnaval v sredo, še piše STA. Ob tem je prejel tudi odstopno izjavo nadzornika iz vrst zaposlenih Draga Kijevčanina. Ta se bo poslovil z dnem izvolitve novega člana, ki ga bo izvolil svet delavcev.

Ciljni čisti dobiček je že skoraj dosežen

Telekom Slovenije kot samostojna družba je ustvaril 59,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 69 odstotkov več kot lani. Rast ne izvira iz osnovne dejavnosti: dobiček iz poslovanja je znašal 36 milijonov evrov (8 odstotkov več), finančni prihodki pa so poskočili s 14,4 na 34,5 milijona evrov. Med njimi so prejete dividende hčerinskih družb, ki so se več kot podvojile na 23,6 milijona evrov.

Na ravni skupine je družba za celo leto 2026 načrtovala 59,9 milijona evrov čistega dobička. Po devetih mesecih je s 55,4 milijona evrov na 93 odstotkih ciljne vrednosti. Pri prihodkih je dosegla približno 77 odstotkov letnega cilja (737,3 milijona evrov).

Stroški dela so medtem do konca septembra porasli za 6 odstotkov na 106,8 milijona evrov, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za dva odstotka na 3.176.

Na Kosovu rast prodaje, a manj uporabnikov

Državni telekomunikacijski operater je imel sicer konec septembra skupno 2,1 milijona mobilnih maloprodajnih uporabnikov ter 338 tisoč fiksnih maloprodajnih širokopasovnih in TV priključkov.

Pri tem ima Telekom 1,04 milijona mobilnih uporabnikov v Sloveniji, 1,06 milijona pa na Kosovu, kjer ima Telekom Slovenije hčerinsko družbo IPKO. Glede na lani se je število mobilnih uporabnikov Sloveniji povečalo za odstotek, na Kosovu pa zmanjšalo za šest odstotkov. Poročilo med tveganji omenja lažje prehajanje uporabnikov med ponudniki na Kosovu, ki lahko vpliva na njihov odhod in na prihodke.

Medtem je število fiksnih maloprodajnih širokopasovnih in TV priključkov v Sloveniji višje, in sicer jih je pri nas 226 tisoč, na Kosovu pa 112 tisoč. Trend pa je podoben: v Sloveniji se je število povečalo za odstotek, na Kosovu pa zmanjšalo za tri odstotke.

Za pol milijarde tožbenih zahtevkov, kritja pa malo

Višina tožbenih zahtevkov proti družbam skupine je bila konec letošnjega septembra s 472,9 milijona evrov precej višja kot septembra lani (431,9 milijona evrov), število tožb se je v letu dni povečalo z 84 na 94.

Največji so zahtevki družb T-2 iz leta 2021 (125,5 milijona), kolektivna tožba društva malih delničarjev VZMD iz leta 2023 (122,7 milijona) in Rune Enia (86,2 milijona). Maja letos je svojo drugo tožbo zoper državnega operaterja vložila tudi družba A1 Slovenija, in sicer v višini 30,4 milijona evrov.

Telekom pa na podlagi pravnih mnenj (ki očitno pravijo, da bodo zahtevki v celoti zavrnjeni) zanje ni oblikoval veliko rezervacij. Te so se v zadnjem letu znižale z 8,5 na 5,3 milijona evrov.

Družba je v poročilu sicer ponovno opozorila, da je podjetje edini operater v Sloveniji, ki je s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) reguliran na segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Tako je, četudi ni več vodilni operater na tem segmentu in dosega le 29-odstotni tržni delež, so zapisali. Poslujejo v okolju pretirane in nesorazmerne regulacije, kar zavira njihov razvojni potencial, so kritični. V tej luči so napovedali nadaljnja prizadevanja za uravnoteženo regulacijo.