NLB pred božičem obljublja še eno plačilo lastnikom, predlaga pa tudi cepitev delnic. Kaj to pomeni

Delničarji NLB se bodo 14. decembra letos znova sestali na skupščini, na kateri bodo odločali o dodatnem izplačilu dividend iz bilančnega dobička za leto 2025. Uprava in nadzorni svet predlagata, da banka za dividende nameni 138,4 milijona evrov oziroma 6,92 evra bruto na delnico.

Če bodo delničarji predlog potrdili, bo NLB dividende izplačala 22. decembra. Do izplačila bodo upravičeni delničarji, vpisani v centralnem registru pri KDD na presečni dan, 21. decembra.

To bo drugo letošnje izplačilo dividend v enakem znesku. NLB je namreč 23. junija delničarjem že izplačala 138,4 milijona evrov oziroma 6,92 evra bruto na delnico. Skupno bi tako letošnja izplačila iz dobička za leto 2025 dosegla 276,8 milijona evrov, kar po navedbah banke predstavlja 55 odstotkov lanskega dobička.

V NLB poudarjajo, da dodatno izplačilo ne bo vplivalo na kapitalske količnike skupine. Predlagani znesek namreč ni vključen v kapitalsko osnovo, zato naj bi količniki tudi po izplačilu ostali stabilni in nad regulatornimi zahtevami.

NLB predlaga petkrat več delnic

Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o razdelitvi delnic. O obeh predlogih bodo delničarji odločali na skupščini 14. decembra v Cankarjevem domu in prek elektronske skupščine.

Uprava in nadzorni svet predlagata, da se sedanjih 20 milijonov delnic razdeli na 100 milijonov delnic. Vsaka obstoječa delnica bi se torej razdelila na pet novih. Podobno je, spomnimo, leta 2022 izvedel Petrol, ki je vsako delnico razdelil na 20 novih.

Če bo predlog sprejet, naj bi delitev izvedli 8. februarja 2027 oziroma na poznejši datum, če bi bilo to potrebno. Delničarji bi po razdelitvi imeli petkrat toliko delnic kot doslej, njihove lastniške pravice in skupni delež v banki pa bi ostali nespremenjeni. Ustrezno nižja bi bila tudi cena posamezne delnice, ne da bi se s tem spremenila skupna vrednost naložbe.

Sprememba ne bi vplivala na imetnike globalnih potrdil o lastništvu (GDR), s katerimi se trguje v Londonu. Njihovo število in cena bi ostala nespremenjena, spremenilo pa bi se razmerje med GDR in delnicami: namesto sedanjega razmerja pet delnic za en GDR bi po novem en GDR predstavljal eno delnico.

Zakaj cepitev?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak predlog delitve povezuje z željo, da bi bile delnice banke dostopnejše širšemu krogu vlagateljev in da bi se olajšalo trgovanje z njimi.

Ob tem je spomnil na rast tečaja delnice od začetka trgovanja na borzi novembra 2018. Takrat je bila njena začetna cena 51,50 evra, 3. novembra letos pa je trgovanje sklenila pri 209 evrih.

Kot je razumeti, uprava pričakuje večjo dostopnost in likvidnost delnice. “Želimo si, da bi bile naše delnice prav tako dostopne čim širšemu krogu vlagateljev,” je v izjavi v sporočilu za javnost poudaril Brodnjak. Po njegovih besedah bi razdelitev delnic in posledično nižja cena posamezne delnice lahko olajšali dostop malim in institucionalnim vlagateljem ter podprli nadaljnjo prisotnost NLB na kapitalskih trgih.