Ali bo Kalifornija prva na svetu obdavčila milijarderje?

Prebivalci Kalifornije se v torek, 3. novembra, podajajo na volišča, kjer se bodo odločali o uvedbi petodstotnega davka na premoženje milijarderjev. V primeru sprejetja bi šlo za prvi takšen ukrep, a so premožni prebivalci najbogatejše zvezne države ZDA vložili več sto milijonov dolarjev v kampanjo, da bi preprečili ta scenarij, nekateri pa so se že izselili.

Volilci se odločajo o predlogu zakona, imenovanem Proposition 40 ali krajše Prop 40. Ta predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje vseh prebivalcev, katerih neto premoženje presega eno milijardo dolarjev. Zadeval bi približno 200 milijarderjev s prebivališčem v Kaliforniji. Med njimi so mnoga znana imena, kot so ustanovitelj Facebooka in Mete Mark Zuckerberg, medijska magnatka Oprah Winfrey, zvezdnica resničnostnih šovov Kim Kardashian in avtor franšize Vojna zvezd George Lucas. V Kaliforniji je namreč tako središče zabavne industrije Los Angeles kot tudi tehnološko središče Silicijeve doline v okolici San Francisca.

Namen davka, ki bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2027, je z zbranimi sredstvi financirati predvsem programe javnega zdravstva, delno pa tudi izobraževalne in socialne programe. Predlog je odziv na ukrep predsednika ZDA Donalda Trumpa z začetka drugega mandata, ko je z omnibus zakonom One Big Beautiful Bill uvedel reze programov javnega zdravstva, med njimi Medicaid in Affordable Care Act, v višini tisoč milijard dolarjev v 10 letih.

Zaradi tega ukrepa, ki bo začel veljati prav 1. januarja 2027, bo predvidoma 3,4 milijona prebivalcev Kalifornije ostalo brez zdravstvenega zavarovanja. Kalifornijski sindikat zdravstvenih delavcev (SEIU-UHW) je zato podal predlog, da izpad teh sredstev krijejo najbogatejši v državi, cilj pa je zbrati 100 milijard dolarjev v petih letih.

“Če ne ukrepamo, bomo priča propadu našega zdravstvenega sistema, medtem ko bomo iskali dolgoročnejšo rešitev za njegovo financiranje,” je za BBC povedala vodja kabineta sindikata Suzanne Jimenez.

Kdo podpira zakon

Eden večjih podpornikov zakona je progresivni neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders, znan kot borec proti ekonomski neenakosti, ki je volilce Kalifornije pozval, naj predlog podprejo. Pridružujejo se mu nekateri drugi člani ameriškega kongresa, med njimi član predstavniškega doma za kalifornijsko 17. okrožje Ro Khanna, in mnogi sindikati.

“Milijarderji v Kaliforniji namenjajo 333 milijonov dolarjev, da bijejo vojno,” je na družbenih omrežjih zapisal Sanders. “Proti čemu? Proti brezdomstvu? Ne. Proti raku? Ne. Proti revščini otrok? Ne. Bojujejo se proti petodstotnemu davku na premoženje milijarderjev. Raje bi videli, da revni otroci z rakom umrejo, kot pa da bi plačali malce več davkov. To je nezaslišano.”

Nekateri milijarderji, ki bi morali davek plačati, predlog podpirajo. Med njimi je Jensen Huang, glavni izvršni direktor Nvidie, največjega podjetja na svetu, ki proizvaja čipe za umetno inteligenco. Huang, čigar premoženje Forbes ocenjuje na 177 milijard dolarjev, je v intervjuju za televizijo CBS dejal, da “več kot zaslužiš, več davkov plačaš. S tem nimam težav. Sem utelešenje ameriških sanj.”

Zakon je podprl tudi poslovnež Tom Steyer, sicer eden večjih donatorjev demokratski stranki. Steyer se je leta 2020 neuspešno potegoval za demokratskega predsedniškega kandidata, lani pa mu ni uspelo postati demokratski kandidat za guvernerja Kalifornije. Čeprav je besedilo zakona opisal kot “problematično”, se mu zakon zdi nujen za zaščito najranljivejših.

Med znanimi imeni iz sveta zabave je predlog podprl na primer igralec Mark Ruffalo.

Kdo je proti

Mnogi tehnološki milijarderji iz Kalifornije pa so predlog davka vzeli kot eksistencialno grožnjo in se organizirali. Znesek 333 milijonov dolarjev, ki ga je omenjal Sanders, se sklicuje na donacije, ki jih je od približno 80 bogatašev prejela lobistična organizacija Building a Better California, ustvarjena januarja prav z namenom nasprotovanja predlogu. Za primerjavo, zdravstveni sindikat, ki zagovarja davek, je za podporo kampanji zbral 32 milijonov dolarjev.

Eden najglasnejših nasprotnikov je soustanovitelj Googla Sergey Brin, ki je po navedbah Forbesa vložil več kot 100 milijonov dolarjev v kampanjo. Po poročanju NPR je peti najbogatejši Zemljan predlog primerjal s socialistično Sovjetsko zvezo, od koder je njegova družina pobegnila v 70. letih prejšnjega stoletja.

Vsaj šest milijarderjev je po poročanju BBC že zapustilo Kalifornijo, da bi se izognili obdavčitvi. Med njimi je Brin, ki se je preselil na nevadsko stran jezera Tahoe, drugi Googlov soustanovitelj Larry Page, vlagatelj tveganega kapitala Peter Thiel, nekdanji izvršni direktor Uberja Travis Kalanick ter ustanovitelj skupine Hankey Group Don Hankey.

Čeprav je predlog podprla demokratska stranka v Kaliforniji, mu nasprotuje guverner zvezne države Gavin Newsom, ki se omenja kot možni demokratski kandidat za predsednika ZDA na naslednjih volitvah. Skrbi ga, da bi milijarderji državo zapustili, kar da bi pomenilo manjše davčne prilive. Kot je poročal Bloomberg, naj bi Brin na zabavi decembra lani, ki jo je organiziral kripto mogul Chris Larsen – še en nasprotnik predloga – Newsoma soočil s svojimi stališči.

Tudi Zuckerberg je sprva grozil z odhodom, nato pa je z Meta Platforms dosegel dogovor, s katerim bo upravičen do večjega deleža v podjetju. To naj bi nadomestilo milijarde, ki bi jih izgubil s plačilom davka, če bo predlog sprejet. Po ocenah bi moral plačati okrog 12,5 milijarde dolarjev.

Predlogu nasprotuje organizacija Planned Parenthood, znana kot ponudnik splavov in kontracepcije. Pravijo, da gre za “pomanjkljiv odziv” na reze v javnem zdravstvu.

Ekstremno bogastvo in ulice, polne brezdomcev

Kalifornija ima največje gospodarstvo med vsemi zveznimi državami ZDA. Če bi bila samostojna država, bi bila po obsegu gospodarstva četrta največja na svetu. Njen bruto domači proizvod znaša okrog 4.500 milijard dolarjev, s čimer prispeva dobrih 14 odstotkov celotnemu ameriškemu BDP.

Toda obenem ima tako imenovana zlata zvezna država (Golden State, angl.), ki je postala sinonim ameriških sanj že v času zlate mrzlice sredi 19. stoletja, veliko vrzel med premožnimi in revnimi prebivalci. Na eni strani se ponaša z eno največjih koncentracij milijarderjev, na drugi strani ima največjo populacijo brezdomcev v ZDA; teh je okoli 180 tisoč.

Sodeč po anketi kalifornijskega inštituta za javne politike (PPIC) 72 odstotkov prebivalcev Kalifornije meni, da se razkorak med bogatimi in revnimi v njihovi zvezni državi veča. Podoben delež prebivalcev meni, da ameriške sanje – torej ideja, da boš s trdim delom uspel – bodisi nikoli niso bile resnične ali pa niso več resnične.

Večinska podpora predlogu vseeno ni zagotovljena. Šest javnomnenjskih raziskav, izvedenih med avgustom in sredino septembra, je pokazalo, da so prebivalci naklonjeni glasovanju za Prop 40, pri čemer je prednost znašala od dveh do 10 odstotkov. Raziskava, ki jo je konec septembra izvedla organizacija Independent Voter Project, pa je pokazala, da ima nasprotna stran štiriodstotno prednost. Raziskava Manhattan Institute kaže, da je tabor nasprotnikov trenutno v prednosti za 15 odstotnih točk, navaja Forbes.

Podobna iniciativa v Washingtonu

V zvezni državi Washington na severozahodu ZDA se 3. novembra, ko bodo po celotni državi potekale tudi vmesne kongresne volive (midterms, angl.), prav tako obeta glasovanje o obdavčitvi bogatih, le da mrežo zastavlja širše od milijarderjev. Marca je bil namreč tam sprejet zakon o 9,9-odstotnem davku na prihodke gospodinjstev, ki presegajo milijon dolarjev. Sledil je poziv k zavrnitvi zakona, o čemer bodo sedaj odločili volilci.

Po sprejetju zakona je ustanovitelj kavarniške verige Starbucks Howard Schultz dejal, da se seli na Florido.

Davki na premoženje so že v veljavi v Španiji, Švici in na Norveškem, a gre za nižje stopnje obdavčitve, kot je predlagana v Kaliforniji, niti davek ne zadeva samo tistih s premoženjem nad milijardo dolarjev.