Evropska centralna banka pričakovano brez posega v obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, poroča STA.

Svet ECB je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji.

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka.

Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin.

Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno.

Cene energentov še pritiskajo na inflacijo

Svet ECB je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti.

Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so po poročanju STA zapisali v svetu.

Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo ob njegovih posrednih in sekundarnih učinkih po ocenah sveta verjetno potisnil inflacijo navzgor ter znižal rast.

Zaostreni pogoji financiranja

Tokratna seja sveta je potekala v senci dogajanja na trgu državnih obveznic. V zadnjih tednih se je zvišala zahtevana donosnost na obveznice evrskih držav, najbolj na udaru je Francija, kar krepi pritisk tudi na ceno zadolževanja prebivalstva in podjetij, piše STA.

Tega dogajanja sporočilo po seji sveta izrecno ne omenja, je pa v njem zapisana ugotovitev, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, kar bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast.

V Svetu ECB so prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in da z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni.

Bodo dvigi sledili decembra?

Izražena pričakovanja o krepitvi inflacijskih pritiskov bi lahko okrepila pričakovanja, da bo Svet ECB po novem dvigu obrestnih mer posegel na svoji zadnji letošnji seji decembra. V svetu sicer vztrajajo, da se o denarni politiki odločajo na vsaki seji posebej in na podlagi razpoložljivih podatkov.

Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta, v katerem sedi tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj, še navaja STA.