Kaj Musku stoji na poti do združitve imperija pod eno streho

Najbogatejši Zemljan Elon Musk je ta teden dejal, da se mu združitev proizvajalca električnih vozil Tesla in konglomerata vesoljske tehnologije ter umetne inteligence SpaceX zdi “dobra ideja”. Prvi mož in največji delničar obeh borznih podjetij bi s tem konsolidiral svoj poslovni imperij in si zagotovil večji nadzor, a na poti do tja obstajajo geopolitične, notranjepolitične ter regulatorne ovire.

“Mislim, da bi bila to dobra ideja, vendar je odločitev dejansko v rokah posebnih odborov obeh podjetij,” je v torek na klicu z vlagatelji ob objavi četrtletnih rezultatov SpaceX dejal Musk. “Ker sem v položaju navzkrižja interesov, ne morem sodelovati v razpravah posebnih odborov, ki ju sestavljajo neodvisni člani upravnih odborov,” je pojasnil.

Združitev bi ustvarila peto največje podjetje na svetu, vredno približno 3.500 milijard dolarjev, kar bi bila največja korporativna transakcija v zgodovini. Musk ima v lasti približno petino Tesle in nekaj manj kot polovico SpaceX, a pri slednjem zaradi dvotirne delniške strukture obvladuje več kot 80 odstotkov glasovalnih pravic. To mu omogoča nadzor nad ključnimi odločitvami podjetja, ki je letos vstopilo na borzo z rekordno prvo javno ponudbo delnic.

Musk v združitvi vidi prednosti zaradi vse večjega prekrivanja dejavnosti v dobi “singularnosti superinteligence”. “Veliko lahko pridobimo s sodelovanjem pri razvoju programske opreme za superinteligenco, načrtovanju čipov, projektu Terafab (proizvodnja lastnih čipov, op. a.), robotiki, prenosu podatkov v orbito s konstelacijo Starmind (orbitalnih podatkovnih centrov) ter na področju povezljivosti,” je še dejal.

Od avtomobilov do vesolja

Združeno podjetje bi bilo prisotno v več panogah: električna vozila, samovozeča vozila, baterijski hranilniki, robotika, umetna inteligenca, rakete, sateliti, internetna povezljivost, proizvodnja čipov, podatkovni centri. Tesla je namreč vodilni izdelovalec električnih vozil, proizvaja baterijske hranilnike in razvija humanoidnega robota Optimus, s katerim želi izzvati vodilne kitajske ponudnike te tehnologije. SpaceX izdeluje rakete za večkratno uporabo (Falcon 9 in novi Starship), upravlja največje omrežje satelitov v nizki Zemljini orbiti Starlink, razvija modele umetne inteligence (Grok), upravlja družbeno omrežje X in ima v lasti dva velika podatkovna centra v okolici Memphisa.

Obe podjetji skupaj s čiparskim velikanom Intel sodelujeta v projektu Terafab, načrtovani tovarni čipov v Teksasu. Prve testne čipe pričakujejo okrog maja prihodnje leto, polno proizvodnjo pa do tretjega četrtletja 2028, je Musk dejal na torkovem klicu z vlagatelji.

Marca letos napovedani projekt naj bi Tesli omogočil serijsko proizvodnjo robota Optimus, SpaceX pa bi s čipi lahko vzpostavil podatkovne centre v vesolju, na satelitih, ki bi jih izstrelili z raketo Starship. Ob borzni kotaciji je SpaceX vlagatelje prepričeval, da največ priložnosti za dobičke vidi na področju umetne inteligence, pri čemer stavijo predvsem na orbitalne podatkovne centre.

Podjetji sta sodelovali tudi pri nedavni predstavitvi Teslinega novega avta roadster, ki je zmožen poleteti za kratek čas s pomočjo zmogljivih zračnih potisnikov. Te je prispeval SpaceX.

Musk je v preteklosti omenjal možnost združitve Tesle in SpaceX, prek SpaceX pa je v zadnjih letih že konsolidiral velik del svojih poslovnih projektov. Pred vstopom na borzo je namreč vesoljsko podjetje prevzelo njegov start up umetne inteligence xAI, ki je razvil klepetalnik Grok in ki vključuje omrežje X (prej Twitter). Musk je ustanovil tudi ločena start upa Neuralink, ki razvija možganske čipe, in The Boring Company, ki razvija podzemne predore kot alternativo cestnemu prometu.

Težava 1: delničarji Tesle

Ena od ovir združitvi, ki jo je omenil tudi Musk sam, bi bila potrebna soglasja delničarjev, zlasti pri Tesli, kjer milijarder nima tolikšnega nadzora kot pri SpaceX. Musk je v preteklosti večkrat dejal, da si želi večjega nadzora nad Teslo, da bi lahko izpeljal naložbe v robotiko in umetno inteligenco.

Kot je poročal Reuters, so ljudje, vpleteni v pogovore o združitvi, zaskrbljeni, da bi Muskova javna podpora združitvi in ​​razkritje pogovorov lahko povečala pritisk vlagateljev. Muskovo razkritje je povzročilo “zmedo”, je dejal anonimni vir blizu pogovorom, saj bi lahko sprožilo vprašanja o tem, kako dobro bodo zastopani interesi delničarjev Tesle.

Musk je že bil v podobni situaciji. Tesla je leta 2016 prevzemala ponudnika sončnih panelov Solarcity, ki so ga ustanovili Muskovi bratranci, sam pa je imel v času prevzema 22-odstotni delež v obeh podjetjih. Prevzem je sprožil večletni sodni spor z delničarji, ki so trdili, da Muskovi lastniški deleži na obeh straneh in javna podpora prevzemu ogrožajo poštenost posla. Sodišče v Delawaru je sicer pritrdilo tožnikom, a na koncu prevzem dovolilo, Teslini direktorji pa so sklenili poravnavo za 60 milijonov dolarjev.

Toda Tesla je od takrat svoj sedež premaknila iz Delawara v Teksas, zaradi česar je po oceni profesorja prava z univerze Columbia Erica Talleyja morebitne pravne izide težje napovedati. “Teksas je neznanka. Nihče ne ve, kako v Teksasu obravnavajo tovrstne primere, saj se s takšnimi primeri tam še nikoli niso ukvarjali,” je dejal za Reuters.

Težava 2: Kitajska

Ena glavnih preprek na poti do združitve je prisotnost Tesle na Kitajskem na eni strani in vpetost SpaceX v ameriške državne pogodbe na drugi strani, vključno z zaupnimi pogodbami s Pentagonom in vesoljsko agencijo Nasa. Če bi ti dve podjetji postali eno podjetje, bi to sprožilo regulatorna vprašanja in pomisleke glede nacionalne varnosti tako na Kitajskem kot v ZDA.

Tesla na Kitajskem v svojih dveh šanghajskih tovarnah izdeluje električne avtomobile, ki jih prodaja na kitajskem trgu in izvaža drugam. Je tudi edini tuj proizvajalec avtomobilov, ki je tam lahko odprl podružnico brez lokalnega solastništva. Toda Kitajska od leta 2021 zahteva, da Teslina vozila na kitajskih cestah, ki zbirajo podatke o voznikih, med drugim za potrebe funkcij delno avtonomne vožnje (Full-Self Driving ali FSD), te podatke hranijo znotraj Kitajske zaradi nacionalne varnosti.

Teslina kitajska enota bi v primeru združitve morala poskrbeti za nekakšen požarni zid, ki bi preprečeval izmenjavo podatkov v obe smeri: Kitajska ne bi želela, da bi bili podatki o kitajskih uporabnikih Tesle na voljo ameriškim oblastem, Pentagon pa ne bi želel, da bi bili občutljivi podatki SpaceX dostopni Teslini kitajski enoti. Drugi možnosti bi bili oddvojitev kitajske enote ali prodaja.

Kitajska je sicer pomemben del Tesline proizvodnje, saj ima podjetje tam ključne dobavitelje, v Šanghaju pa proizvede več kot polovico svojih vozil.

Težava 3: politika

Američani se 3. novembra podajajo na vmesne kongresne volitve (midterms, angl.), v katerih bodo volilci izbirali vseh 435 predstavnikov v spodnjem domu kongresa (House of Representatives) in 35 od 100 mest v senatu. Demokrati upajo na prevzem večine v obeh domovih, ki ju trenutno obvladujejo republikanci, zato so že nakazali, da bi morebitno združitev lahko spremenili v politično polemiko. Pri tem bi osrednjo vlogo verjetno igralo zgoraj omenjeno navzkrižje med zaupnimi pogodbami SpaceX za ameriške državne agencije in prisotnost Tesle na Kitajskem.

“Če bo Elon Musk izvedel združitev podjetij Tesla in SpaceX, bo ta posel prinašal resna tveganja, ki jih bodo pod drobnogled vzeli organi za varstvo konkurence po vsem svetu,” je dejal ameriški demokratski senator iz New Jerseyja Cory Booker, ki je član odborov za pravosodje in zunanje odnose.

Kot piše Bloomberg, je Musk pod časovnim pritiskom za sklenitev posla, saj se drugi (in predvidoma zadnji) mandat predsednika Donalda Trumpa počasi preveša v drugo polovico. Musk je imel od Trumpa velike koristi kot njegov največji donator, prihodnja administracija pa bi bila lahko manj prizanesljiva. Že zmaga demokratov na novembrskih volitvah bi lahko Muskove posle podvrgla preiskavam v kongresu, medtem ko bi njegov zaveznik v Beli hiši izgubil pomembno podporo pri sprejemanju zakonov.

Zato si Musk prizadeva, da bi lahko posel med Teslo in SpaceX oznanili že v prvi polovici prihodnjega leta in ga zaključili do izteka trenutne administracije, je za Bloomberg dejal anonimni vir blizu zadevi.

Kako kaže delnicama

Po torkovi novici sta delnici SpaceX in Tesle v poznem trgovanju in ob odprtju borz v sredo poskočili, a kmalu tudi izgubili pridobljeno. Delnica SpaceX je sicer zgodaj v sredo beležila okrog 10-odstotno rast tudi zaradi uspešnih četrtletnih rezultatov. Podjetje je namreč prvič doslej vknjižilo četrtletni dobiček, predvsem zahvaljujoč skoku prihodkov v enoti umetne inteligence za skoraj desetkratnik, na 7,56 milijarde dolarjev, saj SpaceX presežne zmogljivosti v svojih podatkovnih centrih oddaja drugim ponudnikom umetne inteligence, kot sta Anthropic in Google. S tem je ta segment postal največji vir prihodkov in prvič prehitel segment povezljivosti, torej omrežje satelitskega interneta Starlink.

Skupni prihodki SpaceX so poskočili za 161 odstotkov na letni ravni in znašali 14,58 milijarde dolarjev.

Tesla je rezultate objavila dan kasneje. Ti so sicer presegli pričakovanja Wall Streeta, a so prihodki v avtomobilskem segmentu, ki pomeni veliko večino Teslinih prihodkov, upadli za tri odstotke na medletni ravni (na 20,56 milijarde dolarjev od skupnih 28,05 milijarde dolarjev). V primerjavi z lanskim letom se je za 29 odstotkov znižal tudi dobiček (787 milijonov dolarjev), kar je predvsem posledica naložb v robotiko in razvoj umetne inteligence: kapitalski izdatki so se v zadnjem letu več kot podvojili in v četrtletju znašali 3,73 milijarde dolarjev.

Delnica Tesle je v zadnjem tednu 1,6 odstotka nad izhodiščem, SpaceX pa je izgubil 1,9 odstotka.