Slovenska podjetja v lov na posle na EXPO 2027, Beograd računa tudi na Jankovića

Udeležbo na razstavi EXPO 2027 je potrdilo več kot 140 držav, tudi Slovenija. Projekt, ki bo po napovedih srbske vlade stal 1,29 milijarde evrov, poleg razstavnega kompleksa zajema spremljajočo infrastrukturo, kot so novi most čez reko Savo, nove železniške in cestne povezave ter novo pristanišče na Savi, stanovanjski objekt s 1.500 stanovanji na obrobju Beograda, podvodni park …

Vse to mora biti končano do decembra, ko se začne predaja ključev paviljonov državam, ki bodo sodelovale na razstavi. 

Direktor srbskega državnega podjetja EXPO 2027 Danilo Jerinić projekt predstavlja kot priložnost za gospodarstvo celotne regije, tudi slovensko. Ta teden je v Ljubljani z Obrtno zbornico Slovenije (OZS) podpisal sporazum, v skladu s katerim zbornica postaja ekskluzivni partner za povezovanje slovenskih podjetij z organizatorjem razstave. Poseben poudarek sodelovanja bo na približevanju poslovnih priložnosti obrtnikom ter malim in srednje velikim podjetjem, je dejal šef zbornice Blaž Cvar.

Zbornica v času razstave načrtuje organizacijo obiskov in poslovnih delegacij ter v sodelovanju s partnerji pripravo priložnosti za poslovna srečanja. Jerinić je včeraj za srbski Danas.rs dejal, da naj bi Slovenija imela cilj v času dogodka v Beograd pripeljati dva tisoč podjetij.

Slovensko logistično podjetje Intereuropa bo sodelovalo tudi pri sami izvedbi projekta. Srbska hčerinska družba je namreč postala uradni logistični partner projekta. Posel je ocenjen na dobre štiri milijone evrov.

Projekt pa že vse od začetka v letu 2023 spremljajo tudi očitki o netransparentnosti in dvomi, da bo dolgoročno ekonomsko upravičen. Lani ga je v poročilu o napredku Srbije kot države kandidatke za članstvo v Evropski uniji (EU) omenila tudi Evropska komisija. Ta je ugotavljala, da Srbija pri projektih, kot je EXPO 2027, “še naprej uporablja posebne zakone in meddržavne sporazume, s katerimi se izogne pravilom javnega naročanja, kar vzbuja pomisleke glede skladnosti z evropskim pravnim redom, zlasti pri pravnem varstvu in rokih za oddajo ponudb”. Komisija v poročilu ugotavlja, da se je preglednost projektov, sklenjenih na podlagi meddržavnih sporazumov, izboljšala, a ostaja omejena.

Srbska veja Transparency International je januarja leta 2024 vložila pobudo za oceno ustavnosti določila posebnega zakona za EXPO, a ustavno sodišče do zdaj ni odločilo.

Veliko kritik je sprožila tudi odločitev vlade, da se lahko objekti do 24 mesecev uporabljajo brez uporabnega dovoljenja, kar naj bi pomenilo varnostno tveganje.

Jerinić v pogovoru za Forbes Slovenija očitke zavrača.

EXPO 2027 bo največji mednarodni dogodek, ki ga je Srbija kdajkoli gostila, kot so poročali mediji, pričakujete več kot štiri milijone obiskovalcev. Zdaj v Ljubljani predstavljate priložnosti za slovenska podjetja. Katere so?

Resnično mislim, da je dogodek ogromna priložnost za celotno regijo, saj bomo na v 93 dneh gostili več kot 140 držav. Vse bodo pripeljale svoje poslovne delegacije, ki bodo sestavni del predstavitve vsakega paviljona. EXPO je bil vedno prepoznan kot mesto, kjer se promovirajo inovacije in nove tehnologije.

Po drugi strani pa pričakujemo prihod nekaterih velikih podjetij, v Beogradu bo na primer skoraj celotno vodstvo Cisca, ki je strateški partner projekta za področje kibernetske varnosti (gre za ameriško tehnološko podjetje, op. a.). Ekipa, ki je zadolžena tudi za Evropo, bo na voljo podjetjem za pogovore.

Naredili bomo tudi B2B aplikacijo (za komunikacijo med podjetji, op. a.), na kateri bo vsak udeleženec EXPO 2027 lahko videl, kdaj je katero podjetje prisotno in se dogovoril za sestanek. Vsi poslovni prostori za sestanke se bodo lahko uporabljali brezplačno.

Srbija želi na Expu predstaviti tudi inovacijo, ki bo zelo verjetno prva v Evropi, in sicer je to leteči taksi (te naj bi na sejmu predstavilo ameriško podjetje Archer Aviation, s katerim je Srbija januarja podpisala sporazum o sodelovanju pri razvoju letečih taksijev, op. a.).

Intereuropa je nedavno postala uradni logistični partner dogodka. Ali pri pripravah oziroma organizaciji sodeluje še kakšno slovensko podjetje?

Trenutno smo v fazi priprave in gradnje kompleksa. Na gradbišču imamo ljudi iz Makedonije, Črne gore, Bosne, Hrvaške, Slovenije, Madžarske – iz skoraj vseh držav v regiji.

Slovenska Intereuropa, ki je že dobila posel, začenja z delom. Logistika je pri takšnih dogodkih eden največjih izzivov in mora izgledati kot dirka formule 1. Vse mora delovati zelo usklajeno, vsak mora pravočasno dostaviti blago, saj je od tega odvisno, ali bomo zjutraj pripravljeni, da odpremo vrata gostom.

Naše ocene so, da bo v Beograd v času dogodka prišlo več kot 1,2 milijona tujih turistov z vsega sveta. Air Serbia leti na več kot 100 destinacij po svetu. Moj današnji let je trajal 50 minut, kar je le malo več kot potrebujem za pot v službo. Mislim, da je dogodek priložnost, da tudi regija turistom, ki pridejo v Beograd, predstavi svoje turistične potenciale. Tako lahko del turistov obišče še Ljubljano, Zagreb in Podgorico.

Evropska komisija in Transparency International sta imeli v zadnjih letih pomisleke glede transparentnosti projekta, zlasti glede odstopanj od standardov pri javnih naročilih ter rahljanja pogojev za gradbene projekte. Obstaja tudi veliko dvomov o ekonomski upravičenosti projekta, zaradi vsega skupaj pa srbska opozicija tik pred volitvami govori celo o odpovedi projekta. Kako odgovarjate na te pomisleke in kakšne konkretne dokaze lahko predložite, da se posli oddajajo pošteno, da objekti izpolnjujejo varnostne standarde in da bodo javne naložbe prinesle dolgoročne gospodarske koristi za srbske davkoplačevalce?

Ko govorimo o projektu EXPO 2027, to ni le projekt vlade in države Srbije. Ves čas smo podvrženi resnemu nadzoru s strani mednarodnega urada Bureau International des Expositions (BIE) iz Pariza, ki nam je ta projekt dodelil. Na vsake tri mesece jim moramo poročati o vseh podrobnostih projektain poslovanja podjetja.

Gre za urad, ki ima 184 članic, vsaka od njih pa ima svojega delegata, ki sledi dogajanju ter pregleduje poročila. Večinoma gre za prekaljene veleposlanike, mnogi od njih so dolgoletni člani in vedo, kaj so potekale priprave v Šanghaju, Milanu, Osaki, Dubaju (ki so razstavo organizirali pred Srbijo, op. a.). Njim ne moremo dajati netočnih in nejasnih informacij. Pojasnjevati moramo tudi zakonske podlage.

Poleg tega za vsako naročilo objavimo pogoje in povabimo podjetja k sodelovanju. Ko se postopek konča, objavimo, kdo je posel dobil ter kolikšna je njegova vrednost. Kar zadeva kritike, nikoli nihče ni konkretno rekel “kupili ste okno, ki v trgovini stane 5 evrov, za 25 evrov”, ampak so to zgolj politične floskule.

Srbski mediji so poročali, da se je na številne razpise prijavilo samo eno podjetje, kar kaže na pomanjkanje konkurence, in da posle dobivajo podjetja blizu vladi.

Trenutni podatek kaže, da se na naše razpise v povprečju prijavi 1,8 podjetja (ta podatek navaja tudi portal srbske enote Transparency Serbia, op. a.). A če pogledamo posamezna naročila, vidimo, da se jih je na letošnji razpis za marketinške storitve javilo 17. Na razpis za izvedbo slovesnosti ob odprtju in zaključku dogodka so se prijavila štiri globalna podjetja, ki so v zadnjih 15 ali 20 letih delala na odprtjih vseh olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Na razpis za varnostne storitve je prišla ena prijava, ki pa jo je oddal konzorcij sedmih podjetij.

Veseli me, da se povprečno število podjetij, ki se prijavijo na razpis, povečuje. Nedavno je posel dobilo podjetje SIGONGtech iz Južne Koreje (postavilo bo skupinske paviljone, op. a.). Na razpise se prijavljajo podjetja iz Švice, Nemčije, Slovenije. Nisem prepričan, da bi ta podjetja pristala na netransparenten način dela.

Veseli me, da se povprečno število podjetij, ki se prijavijo na razpis, povečuje.

Danilo Jerinić, EXPO 2027

Srbska opozicija in tudi kritični mediji so izrazili zaskrbljenost glede varnosti gradnje zaradi izjeme pri uporabnih dovoljenjih.

Mislim, da je zares zelo pomembno odpraviti eno dilemo. Po zakonu o prostorskem načrtovanju in gradnji uporabno dovoljenje ni dokument, ki bi zagotavljal varnost objekta. Gre izključno za birokratski korak, pri katerem dejansko povzamete vse, kar se je zgodilo med gradnjo objekta. To nekdo pregleda ter sklene, da je objekt zgrajen in se predaja v uporabo.

Projektiranje stavb poteka v več fazah, ki se tudi za objekte v okviru projekta EXPO 2027 ne spreminjajo ter ostajajo enake kot za druge projekte v Srbiji. Tudi pogoji za gradnjo ostajajo enaki. Nobena določba v pravilniku ali zakonu o tem, kateri materiali se lahko uporabljajo, kolikšno je število zasilnih izhodov, kakšni so pogoji za stopnišča ali dvigala, se ni spremenila.

Zadnji korak pri gradnji je tehnični pregled, ki potrjuje, da je bil objekt zgrajen v skladu z zakonodajo, da izpolnjuje vse protipožarne in varnostne zahteve ter da so bili preizkušeni vsi sistemi, potrebni za delovanje tega objekta.

Vprašanje, zakaj smo odpravili potrebo po uporabnem dovoljenju, je seveda povsem na mestu. Razlog je v tem, da gre za začasne objekte. Precejšen del objektov – na primer vse paviljone – bomo namreč po samem dogodku porušili. Ostanejo zgolj sejemske hale.

Pridobivati uporabno dovoljenje za tak objekt je nesmotrno. Zato je bil določen ta odlog, v skladu s katerim bomo uporabna dovoljenja za končno podobo beograjskega sejma lahko pridobivali po koncu razstave.

Tudi druge države, ki so organizirale velike dogodke, so sprejemale posebne zakone in s tem posebne pogoje za gradnjo. To je Francija naredila ob začetku priprav na olimpijske igre v Parizu. Enako je bilo v Osaki in v Dubaju, tako da nismo odkrivali tople vode.

Že od začetka leta 2025 se v povezavi z EXPO 2027 omenja ime ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Poročali smo, da bo Janković opravljal vlogo posebnega svetovalca; iz Srbije naj bi že lani prejel pogodbo, obveznosti pa naj bi opravljal pro bono. Janković, sicer dolgoletni dobri prijatelj srbskega predsednika Aleksandra Vučića, je za mnenje, ali lahko sprejme ta položaj, zaprosil slovensko Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki mu je prižgala zeleno luč. Pogodbo je podpisal lani, januarja letos pa je za N1 povedal, da se organizatorji Expa nanj še niso obrnili. Ste se od takrat dogovorili za kakšno sodelovanje in kakšna je torej vloga Zorana Jankovića pri Expu 2027?

Predvsem je ljubljanski župan Zoran Janković velik prijatelj Srbije in Beograda in v resnično zadovoljstvo nam je, da nam pri projektu svetuje tako izkušen človek. Pogodba je samo papir, ki ne spremeni našega odnosa; Janković nam je na voljo za vsak nasvet in predlog.

Kolikor vem, je moral tu steči tudi določen postopek odobritve pred slovenskimi institucijami, za katerega pa iskreno ne vem, do kod je prišel.

Sodelovanje Slovenije v nobenem trenutku ni bilo pod vprašajem. Vprašanje je bilo zgolj, kdaj bomo to uradno potrdili s podpisom pogodbe.

Danilo Jerinić, EXPO 2027

Za nas je bistveno, da je Zoran Janković del velikega projekta, ki se imenuje Srbija. Mi si resnično želimo izkoristiti njegovo znanje, izkušnje in povezave, ki so izjemno dragoceni. Zares menim, da je za nas zelo pomembno, da so ljudje, kot je on, del ekipe dogodka EXPO 2027 v Srbiji. Imamo veliko prijateljev z različnih koncev sveta, vključno z nekdanjimi direktorji preteklih svetovnih razstav EXPO iz Dubaja, Riada in Milana, ki so se ponudili, da nam pomagajo in svetujejo.

Glavna zapuščina specializirane razstave EXPO v Beogradu mora ostati prav v tem mreženju in ustvarjanju novih prijateljstev, kakršnega imamo z Zoranom Jankovićem. On je resnično izjemen človek in veseli me, da bomo zagotovo imeli priložnost, da se z njim še naprej družimo.

Na ljubljanski občini so nam včeraj na vprašanje, ali je župan Janković že kaj svetoval organizatorjem projekta v Srbiji, odgovorili, da do zdaj ne.

Dolgo ni bilo jasno, ali se bo Slovenija udeležila specializirane razstave EXPO v Beogradu, medtem ko so številne druge države udeležbo že potrdile. Nekdanja slovenska vlada Roberta Goloba je bila glede potrditve udeležbe zadržana – slišati je bilo celo, da bi bile za odločitev o sodelovanju Slovenije “dobrodošle drugačne politične okoliščine” v Srbiji. Po menjavi oblasti je nova vlada Janeza Janše v dobrem mesecu dni udeležbo potrdila. Kako ste vi razumeli to odlašanje Slovenije z odločitvijo o udeležbi? In zakaj menite, da je aktualna vlada udeležbi bolj naklonjena?

Nikoli ni prepozno za prave odločitve. S slovenskimi kolegi smo v nenehnih stikih že več kot leto dni in vedno smo prejemali pozitivne odzive. Bili smo v pričakovanju njihove potrditve, za katero smo vedeli, da bo prišla slej kot prej.

Sodelovanje Slovenije v nobenem trenutku ni bilo pod vprašajem. Vprašanje je bilo zgolj, kdaj bomo to uradno potrdili s podpisom pogodbe.

Resnično sem vesel, da kolegi, ki so zadolženi za predstavitev Slovenije, že nekaj časa pospešeno delajo na projektu in imajo pripravljen resen načrt. Na EXPO 2027 se Slovenija pripravlja že več mesecev, zato je bil ta podpis pogodbe zgolj formalni birokratski korak.