Omrežnina: časovni bloki se spreminjajo, kdaj bo po novem najnižja

Novembra se začne višja sezona obračunavanja omrežnine, s čimer se strošek uporabe električnega omrežja za gospodinjstva dviguje. Vrača se namreč najdražji časovni blok. Ta se obračunava na položnicah za november, december, januar in februar, velja pa ob delovnih dneh od 7. do 14. ure in 16. do 20. ure.

Omrežnina bo višja kot v prejšnji zimi, saj se zvišuje tarifna postavka za obračunsko moč v prvem časovnem bloku. V prihajajoči zimi se bo odjemalcem obračunalo 70 odstotkov vrednosti tarifne postavke za moč v tem bloku (lani 50 odstotkov).

Od pet do sedem evrov več kot lani

V nadaljevanju navajamo okvirne izračune Agencije RS za energijo za tipične skupine odjemalcev. Izračuni so oprti na veljavne tarifne postavke za leto 2026, ki bodo veljale še za november in december. Tarifne postavke za leto 2027, ki bodo veljale pri obračunu omrežnine za januar in februar, bo agencija objavila konec novembra.

Po podatkih Agencije za energijo bo povprečno slovensko gospodinjstvo s porabo štiri tisoč kilovatnih ur (kWh) na leto v prihajajoči višji sezoni za omrežnino plačevalo po 24 evrov na mesec. To je 5,8 evra več kot v lanski višji sezoni.

Še večja je razlika glede na nižjo sezono omrežnine, ki se s tem mesecem končuje. Povprečen odjemalec zdaj plačuje okoli 12 evrov mesečno, kar pomeni, da se bo na naslednji položnici postavka omrežnine podvojila. Kot kažejo podatki na koncu članka, pa letni strošek ostaja nižji kot pred spremembo sistema leta 2024.

Pri gospodinjstvih s toplotno črpalko je razlika podobna. Odjemalec z letno porabo devet tisoč kilovatnih ur bo v višji sezoni za omrežnino mesečno plačal 41,7 evra oziroma 4,6 evra več kot v pretekli višji sezoni.

Več kot lani bodo plačevala tudi gospodinjstva, ki imajo poleg toplotne črpalke tudi sončno elektrarno. Tak odjemalec bo ob enaki letni porabi za omrežnino mesečno plačal 24 evrov. V primerjavi z lansko višjo sezono je to 6,9 evra več.

Razlika med gospodinjstvom s toplotno črpalko in gospodinjstvom s toplotno črpalko ter sončno elektrarno v prikazanem primeru znaša 17,7 evra na mesec. Agencija pri tem opozarja, da primerjava velja za tipična odjemalca, ki ju je opredelila agencija, in ne pomeni, da bo razlika pri vseh gospodinjstvih enaka. Dejanski strošek je odvisen od značilnosti odjema in obračunskih parametrov.

Poudarimo še, da navedeni zneski zajemajo omrežnino, ne celotnega računa za električno energijo. Končni znesek na položnici vključuje še druge postavke, zato iz višine omrežnine ni mogoče neposredno sklepati, za koliko se bo spremenil celoten mesečni strošek elektrike.

Dražji prvi blok

Kot uvodoma omenjeno, je glavni razlog za dvig stroška omrežnine dvig tarifne postavke za obračunsko moč za prvi omrežninski blok. Ta velja samo na delovne dni v višji sezoni, ko je omrežje najbolj obremenjeno.

Lani se je tarifna postavka za moč za prvi blok obračunavala v višini 50 odstotkov vrednosti tarife, v prihajajoči zimi se bo v višini 70 odstotkov. To pomeni, da bo tarifna postavka za november in december 2,68 evra na kilovat (polna je 3,82 evra za kilovat).

Nov časovni razpored blokov

Naslednja sprememba sledi prvega januarja, ko bo poleg že omenjene spremembe tarifnih postavk začela veljati tudi nova razporeditev časovnih blokov. Z vidika stroškov je gotovo najbolj pomembna sprememba časovnice za prvi blok. Ta zdaj v višji sezoni velja ob delovnikih med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro. Po novem pa bo veljal med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro.

Ker je tarifna postavka za ta blok vse višja, se splača porabo premikati v cenejše bloke. Blok 2 bo zajemal čas med 12. in 17. uro ter med 20. in 22. uro, preostale nočne ure pa bodo spadale v blok 3.

Najcenejša uporaba omrežja ob delovnikih bo v času, ko velja časovni blok 3, ob dela prostih dnevih pa v obdobju časovnega bloka 4. Razporeditev si lahko pogledate na spodnjem grafu.

Postavka, na katero lahko vplivate

Na višino omrežnine pomembno vpliva tudi dogovorjena obračunska moč (v kilovatih). Mesečni znesek omrežnine za moč v posameznem časovnem bloku, ki je naveden na vaši položnici, namreč dobite tako, da zmnožite dogovorjeno moč in veljavno tarifo za moč za ta časovni blok.

Na položnicah za oktober, november in december vam bo operater sporočil dogovorjeno obračunsko moč električnega priključka za vaše gospodinjstvo za prihodnje leto, ki predstavlja rezervirano zmogljivost v omrežju. Ta je določena na podlagi podatkov o petih največjih konicah odjema v obdobju od oktobra 2025 do vključno septembra 2026.

Če so bile v tem obdobju konice odjema v posameznem časovnem bloku višje kot v prejšnjem obdobju, se praviloma zviša tudi povprečje petih največjih konic, na podlagi katerega elektrooperater določi dogovorjeno obračunsko moč. Višja dogovorjena moč pomeni tudi višji strošek omrežnine za moč.

To se zgodi predvsem ob priklopu večjih porabnikov, kot sta toplotna črpalka ali polnilnica za električni avtomobil, ter njihovi sočasni uporabi. Nasprotno lahko z ustreznim prilagajanjem porabe in zmanjševanjem konic znižate (bodočo) dogovorjeno moč.

Kot je že pred časom v objavi na spletni strani Eko sklada navedel energetski svetovalec Matjaž Eržen, je pomembno, da ne delujejo vsi večji porabniki naenkrat.

“Najmočnejši porabniki so praviloma tisti, ki tako ali drugače nekaj grejejo: savne, kuhalne plošče, grelnik pralnega ali pomivalnega stroja, likalnik, toplotna črpalka in podobno,” je naštel Eržen. Velik porabnik je tudi polnilnica za električni avto (na primer 11 kilovatov), zato se tu znižanje moči najbolj pozna. To je mogoče na primer s tako imenovano dinamično polnilnico, ki prilagaja svojo moč drugim porabnikom na merilnem mestu. “Ustrezno nadzorovano polnjenje električnega avtomobila morda ne bo v ničemer povečalo dogovorjene moči in bodo s tem stroški nižji,” sklene svetovalec.

Podatke o konicah lahko spremljate na portalu Moj elektro ali portalu vašega trgovca z električno energijo.

Več kot lani, a manj kot po starem sistemu

Agencija RS za energijo sicer poudarja, da je pri presoji stroškov omrežnine po novem sistemu pomembno ločiti med sezonskim zvišanjem in letnim učinkom.

V zimskih mesecih bo omrežnina višja, vendar so po njihovih izračunih letni stroški za povprečno gospodinjstvo in gospodinjstvo s toplotno črpalko še vedno nižji kot po stari metodologiji, pravijo. Sprememba metodologije je namreč prinesla neenakomerno porazdelitev stroška omrežnine; osem mesecev nizke sezone je ta nižja kot prej, pozimi pa višja.

Po izračunih agencije bo povprečno gospodinjstvo v letu 2026 za omrežnino plačalo 182,1 evra. Po stari metodologiji bi plačalo 222,5 evra, lani pa je strošek znašal 171,1 evra.

Pri gospodinjstvu s toplotno črpalko in letno porabo 9.000 kilovatnih ur bo letni strošek omrežnine po novi metodologiji znašal 318,3 evra. To je skoraj 26 odstotkov manj od 429,6 evra, kolikor bi znašal po stari metodologiji. Leta 2025 je tak odjemalec za omrežnino plačal 326,1 evra.

Drugače je pri gospodinjstvih s sončno elektrarno, ki so vključena v sistem neto meritev oziroma net-meteringa. Po podatkih agencije bo njihov letni strošek omrežnine v letu 2026 znašal 155,4 evra, po stari metodologiji pa bi 95,5 evra. To pomeni približno 60 evrov oziroma pet evrov več na mesec. Leta 2025 je bil njihov strošek 155,5 evra.

Razlog za tako veliko razliko v primerjavi z drugimi gospodinjstvi je, da odjemalci v sistemu net-meteringa ne plačujejo omrežnine za prevzeto energijo na enak način kot drugi odjemalci. Njihov račun za omrežnino je zato lahko precej nižji.