Se v koaliciji ne morejo dogovoriti, kdo bo nadziral SID banko?
Točka o imenovanju in odpoklicu nadzornikov SID banke naj bi bila že dvakrat na seji vlade Janeza Janše, ki pa do zdaj ni sprejela odločitve.
Ministrstvo za finance naj bi vladi Janeza Janše predlagalo menjavo vsaj enega, verjetno pa več nadzornikov SID Banke, ki jih vodi predsednik uprave Vzajemne Matija Šenk.
Kot kandidat se že dlje časa omenja Matej Lahovnik, ki je bil v preteklosti član nadzornega sveta Krke in Mercatorja.
Dvakrat na vladi, a brez sklepa
Ker prihodnje leto maja poteče nadzorniški mandat Marjanu Divjaku z ministrstva za finance, je to ministrstvo, ki vladi predlaga šest od sedmih članov nadzornega sveta (zadnjega predlaga gospodarsko ministrstvo), julija začelo z iskanjem njegovega naslednika.
Postopek še danes ni končan.
Pred dvema tednoma je bila točka o imenovanjih in odpoklicih nadzornikov SID banke obravnavana na seji vladne komisije za imenovanja, a nato po navedbah več virov umaknjena z dnevnega reda seje vlade. Po nekaterih informacijah naj bi bila točka znova na zadnji seji vlade prejšnji četrtek, predlog ministrstva za finance pa znova ni bil sprejet.
Na ministrstvu za finance so nam na vprašanja o dogajanju na zadnjih sejah vlade, vsebini predloga za vlado ter razlogih za njegov umik odgovorili le, da postopek izbora vodijo “transparentno in v skladu s svojimi pristojnostmi”.
Poudarili so, da nadzorni svet SID banke ne glede na postopke deluje nemoteno.
Kdo bi lahko bil odpoklican
Imen, koga bi odpoklicali in koga imenovali v nadzorni svet banke, na ministrstvu niso izdali. Zelo verjetno pa ne gre le za imenovanje Divjakovega naslednika, temveč bo odpoklican vsaj eden od drugih nadzornikov. V medijih in v krogih blizu banki krožijo praktično vsa imena.
Kot eden od kandidatov za nadzorniški stolček se je že omenjal Lahovnik, ki pa zdaj postopka ni želel komentirati.
Zakaj vlada Janeza Janše še ni sprejela odločitve, ni znano. Sogovorniki pa med drugim opozarjajo, da je postopek imenovanja na nadzorniški položaj v SID banki relativno zahteven. Izbranec vlade mora pred začetkom petletnega mandata pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.
Spremembe v nadzornem svetu bi lahko vodile tudi v menjavo predsednika uprave SID Banke Boruta Jamnika. Ta ima sicer mandat do 16. aprila 2028, zaradi relativno zahtevnega in dolgega postopka pa mora banka s postopki iskanja kandidata za nov mandat začeti vsaj leto prej.
Za desetino manjša kot leta 2021
SID banka je pomembna finančna ustanova, prek katere država finančno podpira razvojne projekte in podjetja ter spodbuja izvoz. To po domače povedano pomeni, da se prek te finančne institucije pretaka veliko denarja.
Banka je lani z ustanovitvijo hčerinskih družb SID Kapital in SID Upravljanje premoženja po sedmih letih ponovno vzpostavila skupino SID banka. Z ministrstvom za solidarno prihodnost je sklenila sporazum o vzpostavitvi programa ugodnih posojil za gradnjo javnih najemnih stanovanj v višini 450 milijonov evrov, ki jih bodo lahko najemale na primer občine.
Marca letos je z ministrstvom za gospodarstvo vzpostavila milijardo evrov vredna posojilna sklada za spodbujanje investicij in pomoč za prebroditev kriznih razmer, vlaga tudi v regijski sklad skladov, ki bo namenjen naložbam v infrastrukturo.
Bilančna vsota banke, ki zaposluje okoli 220 ljudi, je konec leta 2025 znašala 2,5 milijarde evrov, približno za desetino manj kot v 2021. Kot družba navaja v letnem poročilu, so se skupna sredstva zmanjšala predvsem zaradi nižjih denarnih sredstev in krčenja portfelja posojil, kar je odraz visoke likvidnosti gospodarstva in zadržanosti podjetij pri investiranju.
Več slabih posojil, a tudi večje kritje
SID banka je sicer drugačna od drugih poslovnih bank, saj je njeno poslanstvo predvsem v podpori razvoju gospodarstva, kar vpliva na kazalce dobičkonosnosti.
Čisti dobiček matične banke se je v zadnjih letih zmanjšal, in sicer je v 2023 znašal 15,6 milijona evrov, v 2024 9,1 milijona evrov, lani pa 5,3 milijona evrov. Dobiček skupine je bil še nekoliko nižji, 3,7 milijona evrov, zaradi izgube hčerinske družbe SID Kapital.
Na višino dobička so po navedbah banke pomembno vplivale višje oslabitve in rezervacije zaradi povečanja deleža slabih posojil v kreditnem portfelju. Te so se povečale s 4,2 milijona evrov v 2024 na lanskih 37,8 milijona evrov.
Delež slabih posojil se je zaradi pojava neplačnikov v jeklarski in avtomobilski industriji povečal na 9,9 odstotka. V 2023 je znašal pet odstotkov, v 2024 pa 4,3 odstotka kreditnega portfelja.
“SID banka kot razvojna banka ne zasleduje načela kratkoročne maksimizacije dobičkonosnosti, pač pa dolgoročne družbene koristi, zato v času zaostrenih razmer poskuša financirati podjetja, ki imajo kljub kratkoročnim izzivom potencial za dolgoročno uspešno poslovanje,” banka navaja v letnem poročilu.
Stopnja pokritja nedonosnih izpostavljenosti je konec leta 2025 znašala 52,8 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 3,2 odstotne točke.
