Kam gre denar od rekordno dragega goriva

Danes bo vlada določila nove maloprodajne cene pogonskih goriv zunaj avtocest in hitrih cest, ki bodo veljale od jutri do prihodnjega torka, po oceni Financ pa bi se lahko trenutno rekordno draga dizel in kurilno olje pocenila.

Tako bo treba po oceni časnika od jutri dalje za liter dizla odšteti 1,93 evra, kar bi bilo približno osem centov manj kot zdaj. Za približno toliko naj bi se pocenilo tudi kurilno olje, in sicer na 1,55 evra za liter. Medtem naj bi se bencin malo podražil, cena pa ne bi smela biti opazno višja od trenutnih 1,748 evra za liter.

Napoved velja ob predpostavki, da vlada danes podaljša začasno odpravo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in prispevka za energetsko učinkovitost.

Trgovcem šest odstotkov od vsakega litra dizla

Kljub napovedi znižanja bodo cene ostale blizu rekordne ravni. Glavni razlog so visoke nabavne cene derivatov, ki jih naši naftni trgovci uvažajo. V zadnjih mesecih se povečuje cena predelave v rafinerijah.

Razrez cen dizla in 95-oktanskega bencina, ki so nam ga poslali z ministrstva za infrastrukturo in energetiko, kaže, da nabavna cena trenutno pomeni približno polovico cene bencina in 58 odstotkov cene dizla. Ta delež se je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu predvsem pri dizlu povečal, saj je na drugi strani država znižala dajatve, da bi ublažila podražitve.

Dajatve na drugi strani danes pomenijo 45 odstotkov cene bencina oziroma 35,5 odstotka cene dizla. Pred vojno so dajatve na dizel predstavljale več kot polovico cene. Še vedno pa gre državi več kot 0,7 evra od vsakega prodanega litra dizla in 95-oktanskega bencina.

Naftni trgovci od vsakega prodanega litra goriva dobijo 11,5 centa. To je 6,6 odstotka trenutne prodajne cene bencina in 5,7 odstotka prodajne cene dizla, izhaja iz podatkov ministrstva.

Dizel se draži hitreje kot surova nafta

Na družbenih omrežjih se v zadnjih tednih pojavljajo ocene, da dizel pri nas dražijo trgovci. Te trditve so največkrat podkrepljene z navedbami, da je bila cena surove nafte brent v preteklosti že večkrat vsaj tako visoka kot zdaj (okoli sto dolarjev za sod), pa je bila končna cena dizla kljub temu precej nižja kot danes.

Razlaga za ta razkorak se skriva v metodologiji za izračun regulirane cene naftnih derivatov pri nas. Osnova za to je namreč borzna kotacija naftnih derivatov na mediteranskem trgu, ki jo dnevno objavlja specializirana agencija Platts. Ta pa se zadnje mesece giblje drugače kot borzna cena nafte brent.

“Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih,” so prejšnji teden povedali v Petrolu.

Za primerjavo: nafta brent se je od začetka februarja podražila z okoli 70 dolarjev za sod na trenutnih 105 dolarjev za sod, torej za okoli 50 odstotkov.

Cena naftnih derivatov, predvsem dizla, tako raste po celi Evropi. V večini držav presega dva evra za liter. Spodaj podatki iz zadnjega poročila Evropske komisije.

Pozivi k znižanju marž

Gorivo je pomemben strošek in ni problem samo za prebivalce z vozili na bencinski ali dizelski pogon. Dražje gorivo pomeni višje stroške za podjetja, kmete in logistiko, ti pa se lahko sčasoma prenesejo tudi v cene hrane in drugega blaga, dostave in tako dalje.

Zato se ob rekordnih cenah povečuje pritisk na državo, da naredi vse za znižanje cen goriv.

Opozicija je predlagala poseg v marže trgovcev, s čimer bi ceno goriva znižali za okoli pet centov na liter. Vlada Janeza Janše je marže junija zvišala, v opoziciji pa so mnenja, da bi jih v času rekordnih cen morali znižati, s čimer bi tudi trgovci prispevali svoj delež v prizadevanjih za blaženje podražitev goriv.

Za poseg v marže se je ta teden odločila Slovaška, ki jih je omejila na 10 centov za liter goriva.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je do zdaj možnost znižanja marž zavračalo, češ da bi to lahko vplivalo na varnost oskrbe z naftnimi derivati. Marža namreč ni čisti dobiček trgovca. Ta mora s tem denarjem pokriti stroške poslovanja, distribucije, zaposlenih, objektov in druge stroške oskrbe.

V Bruselj po dovoljenje za poseg v trošarine

Pri dajatvah pa sta prejšnja in trenutna vlada izkoristili večino manevrskega prostora. V ceno vsakega litra goriva so vračunani trošarina, okoljski prispevki in davek na dodano vrednost.

Kot uvodoma omenjeno, je vlada začasno zamrznila plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in prispevka za energetsko učinkovitost.

Tudi trošarino na dizel je spustila na najnižjo raven, ki jo še dopušča evropska direktiva (0,33 evra na liter). Julija je v Bruselj poslala prošnjo za nadaljnje znižanje, a dovoljenja Evropske komisije še nima. Pri trošarini na bencin ima vlada še nekaj prostora; trenutno je določena pri 0,42 evra za liter, kar je okoli šest centov nad minimumom.

Pojavljajo se tudi predlogi za znižanje zdaj 22-odstotne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za pogonska goriva, kar pa po pojasnilih ministrstva za finance onemogoča evropska direktiva o DDV. Ta namreč državam članicam ne dopušča uporabe znižane davčne stopnje za pogonska goriva.

Kot je pred dnevi dejal državni sekretar Tomaž Žagar, pa vlada preučuje možnost energetskih bonov za energetsko revna gospodinjstva in najbolj izpostavljena podjetja.