Kako lahko črpalke na Malti dizel prodajajo po 1,2 evra za liter

Novice Andreja Lončar 25. septembra, 2026 16.00
featured image

Otoška država vse od koronakrize subvencionira gorivo, a tudi pri njih s finančnega ministrstva prihajajo opozorila, da breme postaja preveliko.

25. septembra, 2026 16.00

Povprečna cena dizla v evrskem območju je prejšnji teden po podatkih Evropske komisije znašala slaba 2,3 evra za liter, za bencin pa so morali vozniki v povprečju odšteti 2,2 evra za liter.

Podatki za celotno Evropsko unijo (EU) kažejo le za odtenek lepšo sliko: povprečje pri dizlu je bilo 2,2 evra za liter, pri bencinu okoli 2,1 evra za liter.

Če pogledamo podatke po državah, so bile cene dizla v večini držav od 1,9 evra do 2,6 evra za liter, cene bencina pa od 1,6 do 2,5 evra za liter.

Pri tem pa ena država izstopa. Na Malti, ki ima okoli 570 tisoč prebivalcev in 450 tisoč registriranih vozil, dizel že od junija 2020 stane 1,21 evra za liter, bencin pa 1,34 evra za liter. Tudi po začetku vojne v Iranu, ki je sprožila hitre dvige borznih cen naftnih derivatov, se ta cena ni spremenila.

Vse višji strošek za državo

Malteški vozniki imajo trenutno najcenejši dizel v Evropski uniji. Kot je poročala Malta Today, je razlog v tem, da država regulira ceno in razliko do nabavne cene krije proračun. Ta razlika pa se je v zadnjih mesecih precej povečala, kar tudi v otoški državi sproža vprašanja o vzdržnosti takšne politike.

Malteški finančni minister Clyde Caruana je za Malta Today povedal, da je vlada še maja pričakovala približno 30 milijonov evrov letnega stroška subvencioniranja goriv. Do konca avgusta se je ocena za letos povzpela že na okoli 75 milijonov evrov.

To vlado postavlja pred javnofinančno dilemo, ali še naprej doplačevati iz proračuna ali dopustiti spremembo maloprodajne cene. Caruana je ob tem poudaril, da mora država kljub višjim izdatkom za energijo ostati pod triodstotnim pragom javnofinančnega primanjkljaja.

Javnofinančna slika Malte je sicer relativno ugodna: primanjkljaj je lani znašal 2,2 odstotka BDP, kar je precej pod triodstotnim pragom po maastrichtskih kriterijih, medtem ko javni dolg znaša 46,4 odstotka BDP. Maastrichtska meja je 60 odstotkov BDP.

oznake