Projekt JEK2: kako bomo izbirali med dvema ponudnikoma

Vlada Janeza Janše je v koalicijski pogodbi med cilji v tem mandatu navedla tudi “zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo prek nadaljevanja projekta JEK2 ter malih modularnih jedrskih reaktorjev”.

Stranke trenutne koalicije veljajo za velike podpornice energetskega projekta. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je že večkrat dejal, da je JEK2 ključen projekt ministrstva v tem mandatu, ki ga želijo pospešiti.

Po umiku južnokorejskega KHNP sta v igri za dobavo tehnologije za JEK2 ostala Westinghouse in EDF. Prvi ponuja reaktor AP1000 z močjo 1100 megavatov (MW), drugi pa 1650-megavatni EPR (v ponudbi Francozov je še elektrarna moči 1200 MW, za katero pa še nimajo zgrajenega objekta). Tako Američani kot Francozi so s študijami potrdili tehnično izvedljivost projekta JEK2 z njunimi standardnimi reaktorji.

Gen energija se zdaj z obema ponudnikoma pogovarja glede tehničnih parametrov, okoljskega in prostorskega vidika investicije. Kot je ta teden povedal tehnični direktor Gena Bruno Glaser, pa že pripravlja tudi javno naročilo za tehnično in komercialno svetovanje pri pripravi razpisne dokumentacije za pridobitev podrobnih ponudb obeh ponudnikov ter prvo fazo pogajanj.

Družba v letnem poročilu navaja, da je prihodnje leto predviden izbor tehnologije in dobavitelja, leto kasneje pa končna investicijska odločitev o JEK2.

Različne prakse

O tem, kako bomo vodili pogajanja z Westinghousom in EDF, je že pred časom v intervjuju za Delo govoril nekdanji šef Gen energije Dejan Paravan. Pojasnil je, da so tu prakse evropskih držav različne; nekatere izberejo enega ponudnika in izvedejo pogajanja z njim. Druge poskušajo čim dlje voditi pogovore z vsemi zainteresiranimi ponudniki.

Poljska in Bolgarija sta denimo podpisali medvladni sporazum z ZDA in se od začetka pogovarjali samo z Westinghousom. Na Češkem pa so imeli tri dobavitelje (poleg Westinghousa in EDF še korejski KHNP) v igri tako rekoč do konca ter na koncu izbrali korejsko družbo KHNP.

Obe poti imata slabosti. Če takoj izbereš enega dobavitelja, si omejiš pogajalsko pozicijo, je dejal nekdanji šef Gen energije. Pri odprtem konkurenčnem postopku, kakršen je bil češki, pa je zelo težko peljati takšen proces do konca z vsemi potencialnimi ponudniki. “Prvič, to je zelo drago. Drugič, skorajda nemogoče je vse projekte ali pa vse dobavitelje pripeljati na skupni imenovalec,” je dejal Paravan.

Slovenija naj bi zato na neki točki izbrala preferenčnega dobavitelja in pogajanja nadaljevala samo z enim ponudnikom.

V zraku podpis sporazuma z ZDA

Medtem ko za zdaj Gen energija vodi konkurenčni postopek in ves čas zagotavlja, da enakovredno obravnava oba potencialna ponudnika, pa je v politični in strokovni javnosti kar nekaj ugibanj, ali bi lahko podpis medvladnega sporazuma Slovenije in ZDA, ki naj bi ga vlada že imela na mizi, dal prednost Westinghousu.

Medvladni sporazum, ki opredeljuje sodelovanje med državama pri projektu JEK2, je lani na mizi že imela prejšnja vlada. A po javnem razkritju osnutka do podpisa ni prišlo. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so bili takrat mnenja, da bi podpis sporazuma Američanom prinesel prednost v postopku izbire tehnologije.

Kot je poročal portal Necenzurirano.si, naj bi bil že od letošnjega junija osnutek sporazuma na mizi sedanje vlade. Prva različica naj bi bila podobna sporazumu med ZDA in Bolgarijo, sklenjenem v letu 2024. Ta je predvidel, da bo Bolgarija dva nova jedrska bloka v elektrarni Kozloduj gradila z uporabo Westinghousove tehnologije AP1000, je poročal portal.

Z ministrstva za infrastrukturo in energetiko nam na vprašanja o morebitni pripravi in predvideni vsebini sporazuma ter vplivu na konkurenčnost postopka ta teden niso odgovorili.

Je pa minister Jernej Vrtovec, ki naj bi si neuradno prizadeval za podpis sporazuma, v junijskem intervjuju za N1 dejal, da ta poteza ne bi (bistveno) vplivala na konkurenčnost postopka, ki ga vodi Gen energija. “Investicijsko odločitev bi lahko sprejeli čez leto in pol, morebitni podpis medvladnega sporazuma z ZDA pa praktično ne pomeni še nič,” je dejal.

Tudi državni sekretar na Vrtovčevem ministrstvu Tomaž Žagar je v ta teden objavljenem intervjuju za revijo Naš stik dejal, da se tehtnica pri dobaviteljih “še ni prevesila na nobeno stran, ker postopki še potekajo”.

Direktor Gena Andrej Vizjak pa dogajanja okrog sporazuma in morebitnega vpliva na položaj ponudnikov za JEK2 ta teden ni želel komentirati, saj da je dokument stvar vlade in ne Gen energije. “Mi sledimo časovnici projekta ter vodimo tehnični dialog. Seveda bomo upoštevali in spoštovali vsako odločitev vlade,” je dejal. 

Poudaril je še, da je treba v tej fazi razločevati postopek izbora tehnologije in izbor dobavitelja. “To je velika razlika,” je dejal. “Tudi po izboru tehnologije bo nabor dobaviteljev še vedno širok. Kolikor jaz poznam, tudi skupina EDF dobavlja elektrarnam z Westinghousovo tehnologijo.”

V pripravi vrsta analiz

V Gen energiji zdaj izvajajo vrsto analiz, ki naj bi dale potrebne podlage za potrebe umeščanja v prostor ter čim bolj natančno določitev potreb investitorja v razpisni dokumentaciji za naročilo tehnologije. 

Ta teden so vodilni predstavili transportno študijo (vprašanje prevoza ključnih komponent za JEK2) ter študijo o optimalni tehnologiji hlajenja.

V delu so študije glede potresne in poplavne varnosti, dodatne raziskave terena, tudi študija priključitve JEK2 in NEK na elektroenergetsko omrežje. Izsledki te zadnje študije naj bi dali odgovore o pogojih za premik velikega stikališča električnega omrežja, ki stoji na območju sedanje elektrarne NEK in bi ga morali za potrebe JEK2 prestaviti. “Tu sodelujemo z NEK in Elesom. Pričakujemo, da se bomo relativno kmalu odločili, kakšna bo izvedba, saj umestitev stikališča vpliva na marsikaj. Na primer na zasedbo določenih površin, na pogoje priključevanja NEK, hkrati pa moramo omogočiti pogoje za morebitno prihodnjo širitev Elesa,” nam je ta teden dejal tehnični direktor Gen energije Bruno Glaser.

Pa referendum?

Po menjavi vlade pa je pod vprašajem tudi izvedba posvetovalnega referenduma o JEK2. Nekdanji premier Robert Golob je napovedoval, da bo ta izveden pred končno odločitvijo o gradnji JEK2, predvidoma konec leta 2027 ali v začetku leta 2028.

Minister za infrastrukturo in energetiko Vrtovec pa je po prihodu na položaj v intervjuju za N1 na vprašanje, ali referendum bo, odgovoril, da v koalicijski pogodbi ni predviden. O tem vprašanju naj bi se koalicija odločala kasneje.

Ali menijo, da je referendum potreben ali ne, smo vprašali vse parlamentarne stranke. Odgovorili so nam le iz Resnice in Levice.

V stranki Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović, pravijo, da še niso sprejeli dokončnega stališča glede izvedbe referenduma. “V prid referendumu govori predvsem dejstvo, da gre za enega največjih in najdražjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Slovenije, ki bo imel finančne, energetske in razvojne posledice za več generacij. Pri tako pomembni strateški odločitvi je zato legitimno vprašanje, ali naj imajo državljani možnost neposredno izraziti svojo voljo. (…) Po drugi strani pa mora odločitev o tako zahtevnem energetskem projektu temeljiti predvsem na popolnih in transparentnih strokovnih podlagah,” pravijo.

Pred referendumom bi morali po njihovem mnenju poznati najmanj realno oceno vrednosti investicije, način financiranja, predvideno ceno proizvedene električne energije, izbiro tehnologije, časovnico in tveganja za državo, menijo. “Referendum, izveden brez teh podatkov, bi lahko pomenil odločanje o projektu, katerega dejanskih ekonomskih in tehničnih parametrov javnost še ne pozna,” so sklenili.

V Levici, ki jo vodita Asta Vrečko in Luka Mesec, pa se zavzemajo za posvetovalni referendum, vendar – kot pravijo – “šele po javni in pregledni predstavitvi vseh ključnih dejstev, povezanih s financiranjem projekta, okoljskimi, varnostnimi in cenovnimi tveganji ter neodvisno ovrednotenimi alternativnimi rešitvami”.

Kot pravijo, gre namreč za odločitev, katere posledice bodo čutile številne prihodnje generacije. “Ljudje morajo odločati na podlagi celovitih in preverljivih informacij, ne pa podpisovati bianko menice za projekt z neznano ceno in pogoji,” pravijo v stranki.