Vlada pred pričakovano podražitvijo dizla niža dodatek za biogoriva, ne pa tudi marž

Borzne cene nafte so zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu, predvsem po nedavnem napadu z droni na ključni savdski naftovod do Rdečega morja, nad sto dolarjev za sod. Še višje so borzne cene dizla, kar je posledica pomanjkanja rafinerijskih kapacitet v Evropi.

Regulirana cena dizla bi lahko prihodnji torek presegla psihološko mejo dveh evrov za liter. Zdaj stane 1,991 evra za liter, medtem ko bencin stane 1,718 evra, kurilno olje pa tik pred ogrevalno sezono 1,602 evra za liter.

Vlada spreminja dodatek za biogoriva

Vlada je do zdaj znižala trošarine, ki so pri dizlu na minimalni dovoljeni ravni po evropskih direktivah, ter zamrznila nekatere prispevke, ki se sicer obračunajo pri ceni goriva.

Danes pa je na seji sprejela spremembi dveh uredb. S spremembo uredbe o zagotavljanju prihrankov energije je začasno znižanje prispevka za energetsko učinkovitost na vrednost nič podaljšala do 15. decembra letos. Ukrep velja za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje.

S spremembo uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov pa naj bi zagotovila znižanje dodatka za biogorivo.

“Sprememba uredbe posega v način izračuna modelske cene za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin (NMB-95) in dizelsko gorivo ter črta določbe glede biokomponent, s čimer se znižuje pritisk na maloprodajne cene goriv,” piše v sporočilu za javnost po seji vlade. Po oceni ministrstva za infrastrukturo in energijo bo učinek ukrepa pri dizelskem gorivu približno sedem centov na liter.

To ne pomeni, da se bo cena litra goriva v torek znižala za sedem centov – če se bo povprečna borzna cena derivatov ta teden zvišala za več kot sedem centov, se bo gorivo kljub znižanju ali odpravi dodatka za biogorivo vseeno podražilo.

Vlada v uredbi ob tem navaja, da se “obveznosti dobaviteljev glede doseganja ciljev obnovljivih virov energije v prometu pri tem ne spreminjajo”. Uredba o obnovljivih virih energije v prometu določa, da morajo dobavitelji goriva letos doseči najmanj 13,8-odstotni delež obnovljivih virov energije.

Spremenjena uredba o določanju cen naftnih derivatov začne veljati 22. septembra, torej prihodnji torek. To pomeni, da bodo od torka dalje cene goriv že določene v skladu z novo metodologijo.

Jabolko spora med trgovci in državo

Spomnimo, da naftni trgovci dolgo niso dobivali ustreznega dodatka za biogorivo, ki ga morajo vmešavati, je pa večino časa na borzi dražji od klasičnega dizla. Zaradi tega so bili v preteklosti večkrat kritični do države.

Predvsem Petrol je opozarjal, da se tako strošek vmešavanja biogoriva “neupravičeno prevali na trgovca”.

Vlada Janeza Janše je junija, hitro po nastopu mandata, poleg dviga marž trgovcem, ki so zdaj pri 11,5 centa za liter goriva, spremenila tudi način obračunavanja dodatka za biogorivo ter povečala dodatek za njegov transport.

Pa marže trgovcev?

Tri mesece kasneje vlada to postavko znižuje, kar je verjetno posledica visokih cen goriva ter tudi pritiska javnosti in opozicije.

Poslanci Svobode so namreč ta teden v državni zbor vložili predlog interventnega zakona za šestmesečno znižanje marž trgovcem z gorivi z 11,5 centa na okoli šest centov na liter ter neobračunavanje dodatka za biogorivo.

Kot je dejala nekdanja ministrica za infrastrukturo, zdaj pa poslanka Alenka Bratušek, bi pri današnji ceni dizla, (1,991 evra za liter) ukrep prinesel znižanje za deset centov na liter.

Marže za naftne trgovce tudi po današnji spremembi vladne uredbe ostajajo pri 11,5 centa za liter. Kot je danes dejal minister Vrtovec, je po analizi ministrstva marža v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji. Po njegovih besedah je pri poseganju v marže treba upoštevati tudi stroške trgovcev in predvsem zagotavljati nemoteno oskrbo z naftnimi derivati.

“Potrebujemo pametno ravnovesje. Na eni strani moramo narediti vse, da ublažimo posledice visokih cen za gospodarstvo in ljudi, na drugi pa moramo zagotoviti, da bo oskrba z gorivi nemotena,” je poudaril minister.