Ameriška centralna banka s prvim dvigom obrestnih mer po letu 2023

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je danes ključno obrestno mero soglasno zvišal za 0,25 odstotne točke na razpon med 3,75 in 4,00 odstotka. Kot glavni razlog za prvo zvišanje po treh letih je navedel povišano inflacijo. Večina članov odbora letos pričakuje še en dvig, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.

Odbor je ob tem zvišal napoved gospodarske rasti in inflacije za letos. Realna rast ameriškega bruto domačega proizvoda naj bi dosegla 2,3 odstotka, inflacija pa 3,7 odstotka, kar je v obeh primerih 0,1 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Kot so navedli v odboru, bo zvišanje obrestnih mer spodbudilo “hitrejšo vrnitev” k ciljni dvoodstotni stopnji inflacije.

“Preprosto dejstvo je, da je inflacija previsoka in je takšna že predolgo,” je po zasedanju odbora na novinarski konferenci dejal predsednik Feda Kevin Warsh, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump imenoval na ta položaj v pričakovanju nižanja obrestnih mer ne glede na gospodarske podatke.

Warsh je zatrdil, da se centralna banka trenutno osredotoča na doseganje cenovne stabilnosti, kar pomeni znižanje inflacije, ki jo poganja Trumpova vojna z Iranom skupaj z velikimi vlaganji v umetno inteligenco. “Podatki o inflaciji čez poletje ne kažejo, da bi se temeljni trendi bistveno izboljšali,” je dejal Warsh. Opozoril je, da številne kategorije v zadnjih podatkih o indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI) in indeksu cen pri proizvajalcih (PPI) še vedno beležijo več kot triodstotno rast na šestmesečni in 12-mesečni ravni.

Fed je v svoji novi gospodarski napovedi navedel, da bo inflacija, merjena z indeksom cen izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), ob koncu leta znašala 3,7 odstotka. Junijska napoved je predvidevala 3,6 odstotka, poroča poslovna televizija CNBC. Še bolj neposreden pokazatelj vztrajnosti cenovnih pritiskov je osnovna inflacija PCE, ki ne vključuje cen hrane in energije. Zanjo Fed zdaj napoveduje 3,4 odstotka, junija pa je napovedal 3,3-odstotno, piše STA.

Gospodarska aktivnost raste s solidnim tempom

Hkrati je centralna banka izboljšala napoved gospodarske rasti. Po najnovejši projekciji naj bi ameriško gospodarstvo letos zraslo za 2,3 odstotka, medtem ko je junija banka pričakovala 2,2-odstotno rast. Fed pričakuje tudi nižjo brezposelnost, in sicer namesto 4,3-odstotne 4,1-odstotno.

Fed je v izjavi navedel, da gospodarska aktivnost raste s solidnim tempom, domača potrošnja ostaja odporna, rast produktivnosti je močna, kapitalske naložbe pa robustne. Hkrati je opozoril na povišano negotovost, med drugim zaradi geopolitičnih dejavnikov, in poudaril, da inflacija ostaja povišana.

Projekcije centralne banke kažejo, da člani odbora pričakujejo še najmanj eno zvišanje ključne obrestne mere letos. Mediana njihovih napovedi za ključno obrestno mero ob koncu leta znaša 4,1 odstotka, kar je višje od 3,8 odstotka, kolikor so predvidevali junija.

Na odločitev Feda so vplivale predvsem višje cene energije. Svetovne cene nafte so se zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu povzpele nad 105 dolarjev za 159-litrski sod, kar je približno 50 odstotkov več kot pred začetkom vojne z Iranom konec februarja.

V ZDA je povprečna cena bencina po podatkih avtomobilistične zveze AAA dosegla okrog 4,37 dolarja za galon, dizla pa 6,31 dolarja, kar je rekordna raven in 71 odstotkov več kot pred letom dni. Višji stroški goriva se prenašajo tudi na cene številnih drugih izdelkov, med drugim hrane, oblačil in pohištva.

Fed je obrestne mere nazadnje pustil nespremenjene na julijskem zasedanju, ko so trije od 12 članov glasovali za zvišanje, kar je bila največja stopnja nesoglasja v zadnjih desetih letih, še poroča STA.