Tesli smo prepustili vožnjo po Ljubljani. Posredovali smo le enkrat (VIDEO)

Slovenija je pretekli teden odobrila uporabo Teslinega sistema samostojne vožnje pod nadzorom (FSD, ang. Full Self-Driving), s čimer se je pridružila šestim drugim evropskim državam, kjer je sistem že na voljo.

FSD avtomobilu omogoča, da s pomočjo osmih kamer, računalnika in drugih senzorjev opravi velik del vožnje. Sam pospešuje in zavira, menja vozne pasove, se vključuje na avtocesto, prepoznava prometno signalizacijo in se znajde tudi v krožiščih.

A ime Full Self-Driving je lahko nekoliko zavajajoče. Ne gre za povsem avtonomno vožnjo. Voznik mora ves čas sedeti za volanom, spremljati promet in biti pripravljen v vsakem trenutku prevzeti upravljanje vozila, če sistem naredi napako ali naleti na situacijo, ki ji ni kos.

Novost na slovenskih cestah smo preizkusili tudi na Forbes Slovenija. S Teslo smo se iz ljubljanskega BTC odpeljali po Letališki cesti, Kajuhovi ulici in Zaloški cesti do približno tri kilometre oddaljene tržnice Moste ter nato po podobni poti nazaj.

Roke v naročju, Tesla pa spelje

Pred prvo uporabo sistem vozniku predvaja kratek predstavitveni video z osnovnimi pravili. Nato smo izbrali cilj, v navigacijo vnesli pot in vključili FSD.

Roke smo položili v naročje, avtomobil pa je prevzel vožnjo.

Tesla je sama obrnila volan, zapeljala s parkirišča in se vključila na cesto. Kmalu zatem je brez težav opravila tudi prvo krožišče. Pospeševanje in zaviranje sta bila presenetljivo naravna, brez sunkovitega speljevanja ali nenadnega zaviranja.

Na osrednjem zaslonu se je medtem izrisovala okolica vozila. Sistem je prikazoval avtomobile na sosednjih pasovih, pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu ter prometno signalizacijo.

Bolj zanimiv preizkus je sledil v prometnejšem krožišču. Tesla je večkrat ocenila, da nima dovolj prostora za varno vključitev, zato je speljala le nekoliko in nato znova počakala. Čeprav ji vključitev ni uspela v prvem poskusu, njene reakcije niso bile sunkovite ali nepredvidljive.

Tudi menjavanje voznih pasov na dvopasovni cesti je opravila gladko in brez našega posredovanja.

Sistem je pešce opazil, še preden so stopili na prehod

Eden zanimivejših trenutkov je sledil pri zavijanju levo. Sistem je zaznal pešce, ki so se prehodu za pešce šele približevali, in jim dal prednost.

Podobno je reagiral nekoliko pozneje ob približevanju kolesarja. Tesla je zmanjšala hitrost in počakala, dokler ni bilo jasno, kam bo kolesar nadaljeval pot.

Skupno smo s sistemom FSD prevozili dobrih šest kilometrov in bili na cesti nekaj več kot 15 minut. V tem času se niti enkrat nismo dotaknili volana ali zavorne stopalke.

Morda najbolj presenetljiv del preizkusa zato ni bil posamezen manever, ampak celoten slog vožnje. Avtomobil je večino časa vozil tako, kot bi pričakovali od človeka za volanom.

Nekajkrat smo roke kljub temu instinktivno približali volanu, pripravljeni, da prevzamemo nadzor. Ne zato, ker bi Tesla storila kaj nevarnega, temveč predvsem zaradi neizkušenosti in dejstva, da tehnologiji še nismo povsem zaupali.

Prav zaupanje je verjetno eden večjih preskokov, ki jih mora ob prvi uporabi narediti voznik. Eno je vedeti, da avtomobil zna sam zavirati ali držati vozni pas, drugo pa mu prepustiti zavijanje v prometno križišče in ob tem obdržati roke v naročju.

Kje se je sistem zmedel?

V dobri četrt ure vožnje smo opazili dve manjši pomanjkljivosti.

Prva se je pokazala v križišču Zaloške ceste in Kajuhove ulice, kjer promet urejata običajni semafor in dodatna zelena puščica za zavijanje. Ta se prižge nekoliko prej oziroma ostane prižgana nekoliko dlje kot glavna zelena luč.

Tesla dodatne zelene puščice v našem preizkusu ni upoštevala. V obeh primerih je počakala na glavno zeleno luč in šele nato nadaljevala vožnjo.

Napaka ni povzročila nevarne situacije, je pa pokazala, da sistem še ne razume nujno vsake posebnosti prometne infrastrukture tako kot izkušen lokalni voznik.

Drugi zaplet se je zgodil na parkirišču. FSD se je odločil, da bo vozilo obrnil na razmeroma ozkem delu, kjer bi sami izbrali vzvratno vožnjo in drugačen manever.

Po nekaj neuspešnih poskusih smo FSD izključili, avtomobil obrnili sami in sistem nato ponovno vključili. Od tam nas je brez dodatnega posredovanja odpeljal nazaj proti BTC.

To je bil tudi edini trenutek celotnega preizkusa, ko smo morali dejansko prevzeti upravljanje vozila.

Koliko stane FSD pri nas?

FSD bo za slovenske lastnike Tesel na voljo z mesečno naročnino v višini 99 evrov. Ob začetku ponudbe proizvajalec lastnikom zagotavlja tudi dvomesečno brezplačno preizkusno obdobje.

Sistem je na voljo v novih Teslah model 3 in model Y ter v večini vozil, izdelanih oziroma prodanih od druge polovice leta 2023, ki imajo ustrezno strojno opremo.

Za obisk servisa ni treba skrbeti. Nadgradnja se na podprta vozila namesti na daljavo s programsko posodobitvijo.

Kako Tesla preverja, ali voznik spremlja cesto?

Samostojna vožnja pod nadzorom ne pomeni, da lahko voznik odgovornost prepusti avtomobilu in se med vožnjo posveti telefonu, branju knjige, razgledovanju po okolici ali celo kratkemu dremežu.

Voznik mora ves čas spremljati promet, njegovo pozornost pa nadzoruje tudi kamera v kabini.

To smo med preizkusom preverili tudi sami. Že po nekaj sekundah pogleda, usmerjenega stran od ceste, se na zaslonu pojavi opozorilo, naj voznik pozornost ponovno usmeri na promet.

Če opozorilo presliši, postane avtomobil precej odločnejši. Oglasi se zvočno opozorilo, sistem pa od voznika zahteva, da prime volan. Če se ta ne odzove, FSD vožnjo prekine.

Nadzor se ne konča niti ob prihodu na cilj. Po vožnji s FSD voznik prejme oceno svoje pozornosti – visoko, srednjo ali nizko.

Ob nizki oceni sistem opozori, da lahko po petih takšnih ocenah dostop do funkcije FSD pod nadzorom začasno onemogoči.

Premalo za končno oceno

Petnajst minut in šest kilometrov mestne vožnje seveda ni dovolj za dokončno oceno sistema, ki se bo moral na slovenskih cestah spopasti z bistveno zahtevnejšimi razmerami – od slabega vremena in cestnih del do nenavadnih križišč ter nepredvidljivih potez drugih voznikov.

Naš prvi preizkus je kljub temu pokazal, kako daleč je tehnologija že prišla. Tesla je v običajnem ljubljanskem prometu samostojno opravila praktično celotno pot, pravilno reagirala na avtomobile, pešce in kolesarje ter večino manevrov izvedla brez občutka, da avtomobil upravlja računalnik.

Hkrati sta že dve manjši težavi na tako kratki poti pokazali, zakaj je besedna zveza “pod nadzorom” pri FSD še vedno ključna.