Preobrat na vrhu: kako so lani poslovali trgovci v Sloveniji
Trgovci so lani poslovali precej različno: štirje od šestih so povečali prihodke, prav toliko jih je izboljšalo tudi končni poslovni izid.
Na vrhu lestvice največjih trgovcev, če upoštevamo poslovne oziroma prihodke od prodaje, se je lani zgodila pomembna sprememba. Spar Slovenija je imel 1,26 milijarde evrov poslovnih prihodkov, medtem ko je Mercator ustvaril 1,175 milijarde evrov prihodkov od prodaje.
S tem je Spar po prihodkih prvič prehitel Mercator. Še leta 2024 je bilo razmerje obrnjeno: Mercator je ustvaril okoli 1,32 milijarde evrov prihodkov, Spar pa 1,17 milijarde evrov. Največja trgovca sta sicer tudi daleč pred konkurenco. Po prihodkih jima sledi Hofer s skoraj polovico manj prihodkov od Spara, za njim pa Lidl, ki poslovno leto zaključi februarja in bo poslovne rezultate objavil novembra, Engrotuš, Eurospin in Jagros.
Primerjava samo po prihodkih ne pokaže celotne slike, saj imajo trgovci zelo različne prodajne portfelje, tudi prikaz prihodkov v njihovih poročilih ni povsem enak. Vključevanje veleprodaje in drugih dejavnosti lahko precej spremeni razmerja med trgovci.
To je še posebej očitno pri Jagru, ki deluje predvsem na štajerskem delu države. Čeprav ga običajno uvrščamo med živilske trgovce, živila predstavljajo le 53 odstotkov njegove prodaje, kar 39 odstotkov pa tehnično blago in gradbeni material. Še okoli štiri odstotke prodajo tekstila, preostanek pa pade na gostinstvo in druge storitve.
Tudi Spar ni samo trgovec z živili. Poleg trgovin Spar in Interspar ima franšizne trgovine in lastne restavracije. Tudi pri Tušu primerjava ni povsem enostavna. Družba poleg maloprodaje posluje v veleprodaji in prek Cash & Carry centrov, iz letnega poročila pa ni jasno razvidno, koliko prihodkov ustvari posamezen kanal.
Tudi Mercatorjeva prodaja je precej zapletena. Konec leta 2024 je zaprl M Tehniko ter veleprodajna Agro in Tranzit, v letu 2025 pa še nekatere nedobičkonosne maloprodajne in veleprodajne enote. Zato njegov 11,3-odstotni padec prihodkov ne pomeni, da se je za toliko zmanjšala tudi prodaja v njegovih živilskih trgovinah. Prihodki od maloprodaje izdelkov široke potrošnje so se zmanjšali precej manj, za 2,4 odstotka, kaže letno poročilo.
Spar prodal več, dobiček manjši
Spar je torej lani ustvaril 1,26 milijarde evrov poslovnih prihodkov, 7,4 odstotka več kot leto prej. Toda rast prodaje se ni preslikala v rast dobička.
Kosmati dobiček iz prodaje se je povečal za 6,5 odstotka, stroški uprave in prodaje pa za 9,1 odstotka. Čisti dobiček je zato z 18,7 milijona evrov padel na 12,2 milijona evrov oziroma za okoli 35 odstotkov. Dobiček je upadel predvsem zato, ker so stroški rasli hitreje od prihodkov.
“Stroški prodaje in uprave so se povečali za dobrih devet odstotkov, medtem ko so poslovni prihodki zrasli za 7,4 odstotka,” so zapisali v letnem poročilu.
Spar je imel ob koncu leta 113 trgovin in še 48 franšiznih trgovin Spar partner. V letnem poročilu so zapisali, da je v njihovih trgovinah dnevno nakupovalo okoli 203 tisoč kupcev. Med večjimi vlaganji izpostavljajo gradnjo novega skladišča svežih izdelkov, velikega 20 tisoč kvadratnih metrov.
Lansko leto je zaznamoval tudi požar v njihovi pekarni, kjer so spekli 7.295 ton izdelkov, kar je za slaba dva odstotka manj kot leto pred tem.
Mercator: manj prihodkov, a nazaj v dobičku
Če je Mercator izgubil prvo mesto po prihodkih, je bila precej boljša novica za njegovega lastnika poslovni izid.
Po 10,4 milijona evrov izgube leta 2024 je Mercator lani ustvaril 12,8 milijona evrov čistega dobička. Normalizirani EBITDA se je povečal za 57 odstotkov na 75,2 milijona evrov. V podjetju izboljšanje med drugim pripisujejo nižjim stroškom energije in dela ter zapiranju nedobičkonosnih enot in segmentov. Mercator se je ob tem močno razdolžil. Neto finančni dolg se je s 311,8 milijona evrov zmanjšal na 143,3 milijona evrov, število zaposlenih pa je ob koncu leta s 7.276 padlo na 6.276.
Leto je bilo predvsem v znamenju finančnega in organizacijskega prestrukturiranja. Mercator je nepremičninsko dejavnost oddelil v novi družbi FNG Property SI in FNG Hospitality SI, od prve pa ima po novem v najemu več kot 380 lokacij za trgovsko dejavnost, logistiko in režijo.
V letnem poročilu razkrivajo tudi, da so v dveh poslih prodaje in povratnega najema monetizirali skupaj 42 nepremičnin. Aprila je šlo za portfelj 24 nepremičnin, septembra še za 18. Mercator jih je nato vzel nazaj v najem.
Prestrukturiranje se je nadaljevalo tudi s prodajo odvisnih družb. Lanskega avgusta so podpisali pogodbo za prodajo Mercator-Embe, decembra pa še za prodajo M-Energije. Prva transakcija je bila zaključena marca letos, druga januarja. Mercator-Emba se ukvarja predvsem s proizvodnjo izdelkov za prehrambno industrijo, M-Energija pa z energetiko oziroma prodajo energentov.
Hofer iz skoraj 15 milijonov izgube v dobiček
Hofer, ki je del nemške skupine Aldi, je prihodke od prodaje povečal s 671,7 na 702,4 milijona evrov oziroma za 4,6 odstotka.
Pri poslovnem izidu mu je lani uspel preobrat. Po skoraj 15 milijonih evrov izgube leta 2024 je Hofer lani ustvaril 6,6 milijona evrov čistega dobička. Razloga za preobrat v podjetju posebej ne pojasnjujejo, iz računovodskih izkazov pa je razvidno, da sta k izboljšanju rezultata poleg 4,6-odstotne rasti prodaje pomembno prispevala precej nižja amortizacija in oslabitve, ki so se zmanjšale s 37,4 na 22,7 milijona evrov.
Hofer ima v Sloveniji več kot 90 trgovin in preračunano na opravljene ure 1.615 zaposlenih, kar je nekoliko manj kot leto pred tem.
Tuš: prihodki navzdol, negativni kapital še večji
Precej težje leto je za Engrotušem. Poslovni prihodki so se zmanjšali s 494,4 na 465,5 milijona evrov oziroma za skoraj šest odstotkov. EBITDA je upadel z 12,7 na 9,1 milijona evrov, normalizirani EBITDA pa z desetih na 8,3 milijona evrov.
Družba je imela 12,1 milijona evrov izgube, potem ko je leto prej izkazala 37,4 milijona evrov čistega dobička. V poročilu kot pomembna razloga za poslabšanje rezultata izpostavljajo nižje prihodke od prodaje in višje stroške dela.
Trgovec iz Celja je ob tem lani povečal negativen kapital, ki je v primerjavi z letom 2024 s 24,8 milijona evrov zrasel na 35,1 milijona evrov.
Tuš je lani zaprl tudi pet poslovalnic in sklenil nov najem za eno. Ob koncu leta je imel 97 trgovin in sedem Cash & Carry centrov, število zaposlenih pa se je z 2.354 zmanjšalo na 2.192.
Skok dobička pri Eurospinu
Eurospin je bil lani med najhitreje rastočimi trgovci. Čisti prihodki od prodaje so se povečali z 297,2 na skoraj 324 milijonov evrov oziroma za devet odstotkov. Ker so ključni stroški rasli počasneje od prodaje, se je izboljšala tudi dobičkonosnost. Dobiček iz poslovanja je zrasel za skoraj 30 odstotkov, čisti dobiček pa za skoraj 40 odstotkov na 11,3 milijona evrov.
Konec leta je imel 59 trgovin, od tega dve franšizni. Rast v dobrih dveh desetletjih je precejšnja: ko je leta 2004 vstopil na slovenski trg, je imel štiri trgovine in 25 zaposlenih, konec lanskega leta pa 59 trgovin in 913 zaposlenih.
Jager le dobro polovico ustvari s hrano
Jagros, ki upravlja trgovine Jager, je prihodke od prodaje povečal z 239,6 na 258,4 milijona evrov oziroma za okoli osem odstotkov. Čisti dobiček se je s 14,2 milijona povečal na skoraj 18 milijonov evrov.
Od 258,4 milijona evrov prodaje je bilo 136 milijonov evrov ustvarjenih s hrano, kar predstavlja okoli 53 odstotkov. Tehnični in gradbeni program je prinesel kar 100,5 milijona evrov oziroma približno 39 odstotkov prodaje. Tekstil je ustvaril še 10,9 milijona evrov, gostinstvo 4,5 milijona, druge storitve pa 6,5 milijona evrov.
Njegov poslovni model se še širi. Marca lani so prevzeli stoodstotni delež družbe Muta, proizvajalca in prodajalca kmetijske mehanizacije. Namen prevzema je med drugim širitev prodaje in servisiranja kmetijske mehanizacije, so zapisali.
V Mirni je lani odprl tudi nov supermarket s približno 1.600 kvadratnimi metri prodajne površine, nadaljuje pa gradnjo logističnega centra v Hočah.
