Slovenci z rekordnimi prihranki. Koliko banke dajo zanje in koliko vzamejo za posojila?
Slovenske banke pri stanovanjskih in potrošniških kreditih praviloma niso dražje od evropskega povprečja, pri obrestovanju prihrankov pa precej zaostajajo za za evrskim povprečjem.
Slovenska gospodinjstva imajo na bankah več denarja kot kadarkoli prej. Konec junija je bilo njihovih vlog za 30,08 milijarde evrov, v primerjavi z enakim obdobjem lani so se povečale za šest odstotkov oziroma za 1,7 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Hkrati banke dobro poslujejo: v prvem letošnjem polletju so ustvarile 620 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Donosnost kapitala bančnega sistema je junija dosegla 18 odstotkov.
K rasti dobička so prispevali tako obrestni kot neobrestni prihodki. Obrestni prihodki, ki jih banke ustvarjajo predvsem z obrestmi od stanovanjskih, potrošniških in drugih posojil ter naložb, so se medletno povečali za 3,9 odstotka. Neobrestni prihodki, kamor sodijo predvsem provizije in nadomestila za bančne storitve, pa so zrasli za 8,9 odstotka.
Če se vrnemo k vlogam slovenskih gospodinjstev – velika večina njihovega denarja ni vezana. Po podatkih Banke Slovenije je kar 87 odstotkov vseh vlog gospodinjstev na vpogled, torej večinoma denar na računih, ki ga lahko stranke takoj uporabijo. Banka Slovenije kot razlog za tako velik delež med drugim izpostavlja nizke obrestne mere za vezane depozite, ki varčevalce odvračajo od vezave prihrankov.
Pri varčevanju močno pod evrskim povprečjem
Razlika postane še bolj očitna ob primerjavi s preostankom evrskega območja. Junija je bila povprečna obrestna mera za nove vloge slovenskih gospodinjstev, vezane do enega leta, le 0,72 odstotka, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB). Povprečje evrskega območja je doseglo 2,03 odstotka. Pri vezavah od enega do dveh let je slovensko povprečje znašalo 1,9 odstotka, evropsko 2,36 odstotka, pri vezavah nad dvema letoma pa slovensko 1,58 odstotka in evropsko 2,55 odstotka.
Če primerjamo vse nove vezane vloge skupaj, je bilo junijsko povprečje v evrskem območju 2,09 odstotka, v Sloveniji pa 1,33 odstotka. Slovenija je bila s tem med državami z najnižjimi depozitnimi obrestnimi merami.
Tri odstotke obstaja, vendar z zvezdico
Pregled aktualnih ponudb slovenskih bank pokaže precej širok razpon. Za nekajmesečne vezave so obrestne mere večinoma med 0,4 in 1,2 odstotka, pri daljših vezavah pa se približajo dvema odstotkoma. Najvišje oglaševane ponudbe segajo celo malenkost čez tri odstotke.
Toda pri treh odstotkih je treba prebrati drobni tisk. Takšne ponudbe so praviloma namenjene novim strankam in povezane z odprtjem računa, prenosom plače ali pokojnine in omejitvijo najvišjega zneska depozita. Gorenjska banka, Intesa Sanpaolo, UniCredit in Sparkasse imajo denimo pri določenih ročnostih akcijske ponudbe v višini treh odstotkov oziroma Gorenjska banka 3,1 odstotka za 12 mesečno vezavo, vendar le za nove uporabnike.
Med rednimi ponudbami je pri enoletni vezavi najvišja ponudba BKS z 1,7 odstotka, pri daljših vezavah, več kot dve leti, pa imata najvišjo ponudbo Intesa Sanpaolo in Addiko. Pri večini bank je opazen tudi vzorec, da se nekoliko bolj trudijo pridobiti dolgoročni denar: obrestne mere za vezave nad dve leti so praviloma višje kot za nekajmesečne depozite, kar še lani ni bilo pravilo.
Slovenci si izposojajo vse več
Medtem ko se vloge gospodinjstev povečujejo, hitro raste tudi zadolževanje. Po podatkih Banke Slovenije je stanje stanovanjskih kreditov gospodinjstvom konec junija doseglo 9,62 milijarde evrov, kar je 10,01 odstotka več kot leto prej. Potrošniških posojil je bilo za 3,65 milijarde evrov, 9,3 odstotka več kot pred letom dni.
Še bolj izrazita je rast pri novih stanovanjskih posojilih. Banke so jih v prvih šestih mesecih letos odobrile za več kot 1,19 milijarde evrov, skoraj petino več kot v enakem obdobju lani.
Stanovanjska posojila so se spet nekoliko podražila
Primerjava ponudb stanovanjskih kreditov kaže, da so bile avgusta efektivne obrestne mere oziroma EOM pri devetih primerjanih bankah med 3,29 in 3,74 odstotka. Najnižjo ima Delavska hranilnica, sledijo Intesa Sanpaolo, Primorska hranilnica in UniCredit. Najvišja je bila v primerjavi ponudba NLB. Pri izposojenih 100.000 evrih za deset let je razlika v preplačilu med najugodnejšo in najdražjo ponudbo 2.500 evrov.
EOM je za primerjavo ponudb uporabnejša od same oglaševane obrestne mere, saj poleg obresti upošteva tudi nekatere druge stroške kredita in tako bolje pokaže, koliko posojilo dejansko stane.
Razlike med bankami pri stanovanjskih kreditih niso ogromne, toda trend je zanimiv. Od maja do avgusta je EOM zvišalo šest od devetih primerjanih ponudnikov. Pri OTP je zrasla s 3,21 na 3,52 odstotka, pri Deželni banki Slovenije s 3,25 na 3,46 odstotka, pri Sparkasse pa s 3,59 na 3,69 odstotka. Nespremenjene so ostale ponudbe Gorenjske banke, Intese Sanpaolo in Delavske hranilnice.
Kljub temu Slovenija pri stanovanjskih posojilih v evropskem merilu ne odstopa od povprečja. Po junijskih podatkih Banke Slovenije je bila povprečna obrestna mera za stanovanjska posojila v Sloveniji 3,1 odstotka, medtem ko je bilo povprečje evrskega območja okoli 3,5 odstotka.
Na ceno posojil vplivajo tudi razmere na evropskem denarnem trgu in gibanje euriborja, ki je posebej pomembno za posojila s spremenljivo obrestno mero. Euribor v zadnjem letu raste in je trenutno pri okoli 2,7 odstotka. Spremembe tržnih in ključnih obrestnih mer prej ali slej pridejo tudi do ponudb, ki jih na bančnih okencih dobijo gospodinjstva.
Pri potrošniškem zadolževanju izbira še pomembnejša
Precej večje razlike so pri potrošniških posojilih. V primerjavi desetih bank se EOM giblje od 4,5 odstotka pri Primorski hranilnici do 8,08 odstotka pri Addiku in Gorenjski banki. Razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo tako dosega skoraj 3,6 odstotne točke. Pri večjem znesku in daljši ročnosti lahko to pomeni občutno razliko v skupnem znesku, ki ga posojilojemalec vrne banki. Ob izposojenih 10.000 evrih za pet let je razlika med najnižjo in najvišjo ponudbo bank slabih 1.000 evrov oziroma 16 evrov mesečno.
V zadnjem letu so se tudi premiki med posameznimi bankami močno razlikovali. Gorenjska banka je EOM po podatkih iz primerjave znižala z 10,31 na 8,08 odstotka, Deželna banka Slovenije s 6,84 na 5,64 odstotka, medtem ko se je pri Addiku zvišala s 6,06 na 8,08 odstotka.
Slovenija kot celota tudi pri potrošniških posojilih ni med dražjimi državami evrskega območja. Junijska povprečna obrestna mera novih potrošniških kreditov v evrskem območju je znašala okoli 7,5 odstotka, slovensko povprečje pa 5,86 odstotka.
